V svoji predstavi, ki se bo zgodila v sredo ob 20.00 v Kinu Šiška, koreografinja in režiserka črpa iz antičnega dela, ki v svojih zgodbah prepleta drobne človeške osebne lastnosti in velika metafizična vprašanja, nanje pa so se stoletija opirali tudi številni likovni umetniki in delo je dobilo ime 'poganska Biblija'. Predstava Metamorfoze 1: Lov je pravzaprav le prva od petih predstav, ki si bodo sledile z zaporednimi številkami.
Bara Kolenc je Ovidijeve Metamorfoze vzela za podlago za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uvideti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, zlasti njegov odnos do narave, družbenih vezi in sočloveka. V središče predstav je postavila partikularne človeške strasti, ki zaradi sodobnega občutenja politične nemoči, razpada imaginarnih skupnosti, nemoči jezika in naraščajočih nasprotij med naravo in kulturo prevzemajo univerzalen značaj in tako radikalno posegajo v načine skupnega bivanja.
Njeno zanimanje so pritegnile zlasti civilizirane politične in moralne strasti sodobne družbe preobilja, ki dobiva z 'vladajočim' odnosom do narave in družbenih vezi vse bolj uničujoč značaj. Na podlagi aktualnega določenega političnega ali družbenega dogodka vstopa vsaka oddaja v širši sklop Ovidijevih Metamorfoz.
Urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave
Prva predstava postavlja torej v središče lov in v širšem pogledu zajema odnos človeka do narave. Motiv lova je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, v kateri obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih želja. Avtorica se ukvarja z lovom kot čutnim in materialnim dejanjem, ki govori o nelagodnem in protislovnem prehajanju in urejanju meja med naravo in kulturo.
Izhaja iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter zgodbe iz Metamorfoz. Predstava želi odpreti naš urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave. Gre za svet lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih, ki se v predstavi skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze stekajo eden v drugega.

V predstavi nastopajo Ana Hribar, Rado Jaušovec, Manca Krnel Hess, Viktor Meglič, Sandi Pavlin, Lane Stranič in Lehel Šoltiš, asistent režije je Rado Jaušovec, dramaturgija je delo Bojane Kunst, oblikovalec svetlobe je David Orešič in oblikovalec zvoka Jernej Černalogar. Za video in scenografsko postavitev skrbi skupina vizualnih umetnikov iz Benetk - Atej Tutta, Estevan Bruno in Neil Barbisan, za avtorsko glasbo pa skladatelj Mitja Cerkvenik in skupina Sirote.