Medejo, 2.500 let staro Evripidovo dramo o nesrečni ljubezni, krvnem maščevanju in intimni tragediji, je Pandur prestavil v sodobno in vedno aktualno metaforo ljubezni in svobode, posvečeno vsem, ki so na begu ali iščejo pot. Režiser predstavo označuje kot prelomnico pri svojem ustvarjanju oziroma kot vračanje k velikim temam.

Nove Medejine zgodbe – sledi spomina
"Obstajajo velike zgodovine narodov in držav. Toda nenapisana zgodovina brezdomcev in izseljencev, potnikov in pregnancev, je večja od vseh skupaj. Ves hrup te zgodovine je sestavljen iz njihovih tišin. V tej tišini, danes, tri tisoč let po tem, ko se je Jazon izkrcal na peščeni obali Kolhide, se Medeja v svojem izgnanstvu poskuša spomniti nekaterih besed, obrazov in delov zgodbe. Medeja barbarka, ki je drzno izzvala vse svete in velike ideje Grkov," je o predstavi zapisala Livija Pandur.

Predstava, ki v antični Grčiji sprva ni doživela velikega uspeha, je preživela v obliki mita do danes. Evripid tako današnjemu občinstvu pripoveduje glasneje in močneje, kot je govoril svojim sodobnikom. Pandurjeva Medeja je zato nastala iz potrebe, da predstavi Evripida s pomočjo novih tehnik predstaviti v t. i. gledališču nove dobe.

Za prevod Evripidovega besedila je poskrbela hrvaška dramaturginja Lada Kaštelan, priredbo po Evripidu je pripravil Darko Lukić, scenarij podpisujeta Tomaž in Livija Pandur, ki je tudi dramaturginja predstave. Naslovno vlogo je Pandur dodelil Almi Prica, ki je prepričana, da je Medejo v bistvu vodila brezkompromisna in radikalna ljubezen, ki so jo, ko je izgubila ljubljeno osebo, nehali zanimati tako božji kot človeški zakoni. V predstavi poleg Price igrajo še Bojan Navojec kot Jazon, Livio Badurina kot čuvar zlatega runa, Ivan Glowatzky kot Fer, Romano Nikolić kot Mermer in Damir Markovina v vlogi Egeja.

Predstava Medeja, ki jo bo uprizorilo gledališče HNK Zagreb, bo na odru Plečnikovih Križank na ogled še v sredo in četrtek, ko se bo Festival Ljubljana 2012 tudi končal.