Kamišibaj je pravzaprav gledališko pripovedovanje zgodbe ob slikah na malem odru. Že ime nam pove, da gre za japonsko gledališko obliko: kami pomeni japonsko papir in šibaj gledališče, drama. Običajni japonski kamišibaj ima različno število slik: preprosti kamišibaji za otroke lahko tudi samo 5 ali 7, po navadi pa imajo kamišibaji od 12 do 16 slik. Pomembno je, da slike čim bolj domiselno prikažejo najpomembnejše in najzanimivejše dele pripovedi. Foto: Lutkovno gledališče Zapik
Kamišibaj je pravzaprav gledališko pripovedovanje zgodbe ob slikah na malem odru. Že ime nam pove, da gre za japonsko gledališko obliko: kami pomeni japonsko papir in šibaj gledališče, drama. Običajni japonski kamišibaj ima različno število slik: preprosti kamišibaji za otroke lahko tudi samo 5 ali 7, po navadi pa imajo kamišibaji od 12 do 16 slik. Pomembno je, da slike čim bolj domiselno prikažejo najpomembnejše in najzanimivejše dele pripovedi. Foto: Lutkovno gledališče Zapik
Kamišibaj v Tokiu
Majhen lesen oder, ki se pred občinstvom (ritualno) odpre kot malo večja kuverta in v katerega so vložene slike - zgodba je obvezen in "zaščitni znak" kamišibaja. Foto: AP

Židovski trg v Piranu bo od danes do nedelje gostil tretji festival gledališča kamišibaj, japonske oblike pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Poleg tekmovalnih predstav, ki so izbor najboljšega na področju kamišibaja na Slovenskem, bodo nastopili gostje iz tujine in otroci, v dogajanje bodo vključeni tudi domačini.

Organizatorji iz Gledališča Zapik obljubljajo zanimiv program, pri čemer bodo najpomembnejši del tekmovalne predstave. Strokovna žirija z mednarodno udeležbo bo podelila glavno nagrado z imenom zlati kamišibaj in še dve priznanji za posebne dosežke.

Festival raste in se širi
Letos se bosta slovenskim izvajalcem pridružila predstavnika Komorskih otokov in Srbije, novost festivala pa so nastopi najmlajših z različnih koncev Slovenije, ki bodo uvedli vse tri večere zgodb ob slikah. Že sinoči pa se je kot uvod v festival predstavil Kamišibaj na kolesih. Ustvarjalci se bodo s svojimi kolesi in vozički tudi drevi potikali po piranskih ulicah in trgih ter mimoidoče nagovorili z novo zgodbo, šalo ali uganko.

Zgodovina Pirana, prelita v kamišibaj
V festival, ki ga organizira Društvo Zapik v sodelovanju z ZKD-jem Parol Pahor Piran, finančno pa sta ga podprli Občina Piran in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, se letos vključujejo tudi gostitelji iz Pirana. Občinstvu bodo predstavili zgodbi iz piranske zgodovine, legendo o svetem Juriju in zabavno zgodbo o figovem topu, svoje kamišibaje pa bodo uprizorili tudi učenci osnovne šole iz Lucije.

Ob morebitnem slabem vremenu bodo predstave v hotelu Tartini.

Televizija: električni kamišibaj
Klasični kamišibaj je nastal na začetku 20. stoletja na Japonskem. Tam se je kamišibaj v času svetovne gospodarske krize med obema svetovnima vojnama močno razširil in je štel v času največjega razcveta (samo v Tokiu!) naenkrat tudi po 3.000 kamišibajarjev. Ko je v 60. letih klasični mali, potujoči kamišibaj nadomestila televizija, so le-to Japonci poimenovali kar denki-kamišibaj (električni kamišibaj). S širjenjem televizije je "klasični" kamišibaj tako začel izgubljati svoj pomen. Zaton je povzročil pojav televizije, a danes ta umetniška oblika spet pridobiva na veljavi in se je razširila po vsem svetu.