Iden prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine, obenem pa tudi zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov in zgodbo o soočanju človeka z minevanjem.

Pri radijski operi so moči združile pesnica in soavtorica libreta Tina Kozin, soavtorica libreta in režiserka Saška Rakef ter skladateljica Bojana Šaljič Podešva. Po besedah Tine Kozin je opera Iden predvsem razpiranje vprašanj in iskanje odgovorov nanje, toda ne klasičnih odgovorov, temveč odgovorov v govorici, ki sega onkraj intelegibilnega.

Zvočna krajina naravne idile
Navdih za opero po besedah Bojane Podešva izhaja iz idiličnega koščka sveta, ki že sam po sebi ponuja izjemno gradivo za čudovite zvočne krajine. Zapleteno, ampak v svoji biti univerzalno zgodo te idile pa govori mnogo človeških glasov, vsak s svojega gledišča.
"Ker sta beseda in človeški govor medija, za katera imamo razvito neverjetno visoko senzibilnost odtenkov sporočanja na vseh možnih ravneh, sem se kljub bogatim naravnim zvokom Kuronske sipine odločila glasbeno gradivo tkati pretežno iz človeškega govora; avtohtonih izjav, dokumentarne pripovedi, umetniških povzetkov in glasbenih interpretacij. Te plasti smo v procesu toliko gnetli, da odsevajo skozi svojo zvočnost ne le univerzalnost skupne zgodbe, ki jo pripovedujejo, temveč tudi glas neslišnega toda mogočnega akterja te zgodbe – pokrajine, iz katere prihajajo," so njene besede povzeli v sporočilu za javnost.

Ob vsem zvočnem onesnaženju spet odkriti občutje zvoka
Po besedah Saške Rakef opera Iden načine upravljanja človeka z naravo in narave s človekom ne premišlja znotraj uveljavljenega repertoarnega okvirja, temveč ta okvir prevprašuje. Odmika se od besede, od logosa k abstraktnemu glasbenemu podajanju vsebine, k neposredni telesni izkušnji. Je delo, usidrano v zvočnem. Da bi uveljavilo pomen zvoka. Nas senzibiliziralo za zvok. Spodbudilo različne načine poslušanja. Tudi ob dejstvu, da je zvok eden največjih svetovnih onesnaževalcev, le da se tega, ker zvoka pač ne vidimo, morda manj zavedamo, je razmišljala Saška Rakef.

Pri izvedbi opere sodelujejo igralke in interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman in Nataša Živkovič, pripovedovalci Lucija Grm, Matej Rus in Brnard Stramič ter zbor, v katerem so Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten in Maja Žvokelj.

Predstava je koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in društva Celinka. Dogodek je del razstave vIDEN, ki bo na ogled do 13. septembra.

Kot piše na spletni strani Steklenika, galerije za zvok, bioakustiko in umetnost v Rastlinjaku Tivoli, nastanek Kuronskih sipin sega v prazgodovino. Ves ta čas so bile zaradi vetra in valov izpostavljene eroziji. Ohranile so se zgolj zaradi neskončnih prizadevanj človeka, da bi jih obvaroval z utrjevanji in pogozdovanjem.