Za svoje delo pri posameznih predstavah je bila Teja Glažar nagrajena s Severjevo nagrado (1980) in bronasto vrtnico (1985) na festivalu Alpe-Jadran. Leta 2003 ji je mesto Nova Gorica podelilo nagrado Franceta Bevka, priznanje za umetniške dosežke, s katerimi je obogatila delo novogoriškega gledališča in prispevala k njegovi rasti. Leta 2010 je prejela odličje Marije Vere Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Foto: www.sng-ng.si
Za svoje delo pri posameznih predstavah je bila Teja Glažar nagrajena s Severjevo nagrado (1980) in bronasto vrtnico (1985) na festivalu Alpe-Jadran. Leta 2003 ji je mesto Nova Gorica podelilo nagrado Franceta Bevka, priznanje za umetniške dosežke, s katerimi je obogatila delo novogoriškega gledališča in prispevala k njegovi rasti. Leta 2010 je prejela odličje Marije Vere Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Foto: www.sng-ng.si

Že lani ni bilo nikogar z ministrstva, ki bi nagrade in naše delo ovrednotil. Mislim, da nas čaka enako tudi letos in človek je lahko primerno užaljen, če se Primorsko razume le kot vojno krajino, v kateri bodo ljudje umirali, da bodo ohranili svoj jezik in neko avtonomnost cele države.

Katja Pegam
false
Teja Glažar z Iztokom Mlakarjem v 200. ponovitvi predstave Duohtar pod mus. Foto: BoBo

Gledališčniki so razočarani, ker se nihče z ministrstva za kulturo ne bo udeležil podelitve, je na novinarski konferenci izpostavila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.

Pol stoletja posvetila novogoriškemu gledališču
Letošnja dobitnica tantadruja za življenjsko delo, Teja Glažar, v ansamblu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica nastopa že skoraj 50 let. Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, s svojim izjemno predanim in ustvarjalnim delom ni pripomogla le k umetniški rasti gledališča, temveč tudi k njegovi profesionalizaciji in obstoju sploh.

V pionirskih časih takratnega Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica je nastopila v povprečju v petih premiernih uprizoritvah na sezono, ob tem pa igrala tudi v ponovitvah iz prejšnjih sezon. V dolgoletnem ustvarjanju je oblikovala več kot 130 izvrstnih in samosvojih vlog v gledališču, omeniti pa velja tudi njeno delo v filmih, televizijskih dramah in nadaljevankah. "S svojo igralsko zrelostjo in obenem mladostno zagnanostjo gledalce vedno znova očara in zapelje v iskrena in prepričljiva soočenja s figurami najrazličnejših žanrov in estetik," je nagrado utemeljila komisija.

Druge tantadruje podelijo v živo
Kdo bo prejel tantadruja za igralski in za gledališki dosežek, bodo razkrili na petkovi slavnostni podelitvi. Podelitev, ki jo vsako leto gosti drugo gledališče, bo tokrat v Novi Gorici.

Naveza Trsta, Kopra in Nove Gorice, kajti Primorci "delajo skupaj"
Da bodo vidne uspehe vseh treh gledališč doma in v tujini povezali v nagrado tantadruj, so se pred petimi leti dogovorili umetniški vodje primorskih gledališč: Ira Ratej iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Primož Bebler iz Slovenskega stalnega gledališča Trst in Katja Pegan iz Gledališča Koper.

Z njo želijo poudariti uspešnost gledališkega dogajanja in se oddolžiti tistim, ki so svoje življenje posvetili odrskim deskam. Vsako leto zato podelijo nagrado tantadruj za življenjsko delo, ki je osrednja nagrada. "Newton pravi, da stojimo na ramenih drugih, da lahko gledamo dlje. In ti, ki so leta preživeli v naših gledališčih, nam to omogočajo," poudarja Peganova.

S podelitvijo nagrad želijo tudi zelo nazorno pokazati, da Primorci delajo skupaj, da so vsa tri gledališča povezana, da so njihove koprodukcije zelo uspešne in da so v slovenskem gledališkem prostoru nadvse prisotni.

Jezni zaradi marginalizacije
Ministrstva za kulturo je sprva nagrado tantadruj prepoznalo kot pomembno, njihov odnos pa je z leti postal mlačen. "Že lani ni bilo nikogar z ministrstva, ki bi nagrade in naše delo ovrednotil. Mislim, da nas čaka enako tudi letos in človek je lahko primerno užaljen, če se Primorsko razume le kot vojno krajino, v kateri bodo ljudje umirali, da bodo ohranili svoj jezik in neko avtonomnost cele države," je nad odnosom oblasti razočarana Peganova.

Kot je dodala, je težko razumeti, da se jih spomnijo ob velikih proslavah. Ko pa se praznujeta njihova ustvarjalnost in kultura, ki nas navsezadnje oblikuje, in ko je potreben pogled na njihovo delo v tej isti vojni kraji, takrat pa ni nikogar, je bila kritična Peganova.

Že lani ni bilo nikogar z ministrstva, ki bi nagrade in naše delo ovrednotil. Mislim, da nas čaka enako tudi letos in človek je lahko primerno užaljen, če se Primorsko razume le kot vojno krajino, v kateri bodo ljudje umirali, da bodo ohranili svoj jezik in neko avtonomnost cele države.

Katja Pegam