Igra izhaja iz realnega prijateljstva med Putinom in Berlusconijem. Italijanska zgodba je v ospredje postavila Berlusconija, ruska Putina, ohranja pa enako zgodbo in elemente, ter se do realnosti postavi v humorno-kritičen odnos. Foto: EPA
Igra izhaja iz realnega prijateljstva med Putinom in Berlusconijem. Italijanska zgodba je v ospredje postavila Berlusconija, ruska Putina, ohranja pa enako zgodbo in elemente, ter se do realnosti postavi v humorno-kritičen odnos. Foto: EPA
Dario Fo
Dario Fo s soprogo Franco Rama. V uprizoritvi Dvoglave anomalije Daria Foja je Fo sam prevzel vlogo Berlusconija, Rama pa njegove žene Veronice Larie. Igralca je po premieri obiskalo kar nekaj politikov in mu zagrozilo s prekinitvijo financiranja, podporo pa mu je izrekla "prava" Berlusconijeva žena. Foto: EPA
Veronica Lario, Lyudmila Putina
Veronica Lario, žena Silvia Berlusconija, in Lyudmila Putina, žena Vladimirja Putina. Soproga ima v obeh verzijah zgodbe pomembno vlogo, saj skrbi za svojega moža, ki je ohranil polovico svojih in pridobil polovico tujih možganov. Foto: EPA
Putin, Berlusconi
Uprizoritev reflektira nekatere od aktualnih političnih dogodkov in zaznamuje oživitev politične satire v Rusiji, odkar je tiho zasebno pritoževanje nad Putinovim kontroliranim političnim sistemom, njegovi "vodeni demokraciji", izbruhnilo v javni vzklik lanskega septembra, ko sta s predsednikom Medvedevim napovedala načrte o zamenjavi mest. Foto: EPA

Dva minusa ustvarita plus, pravijo ustvarjalci satirične igre BerlusPutin, ki je bila premierno predstavljena v Moskvi le dva tedna pred predsedniškimi volitvami v Rusiji. Režiserka Varvara Faer je priredila igro italijanskega nobelovca Daria Foja The Double Headed Anomaly (Dvoglava anomalija).
Italijanska dvoglava pošast
Fojeva zgodba govori o prijateljstvu med Berlusconijem in Putinom. V napadu čečenskih teroristov je Putin takoj mrtev, Berlusconi pa v kritičnem stanju. Zaradi hude poškodbe njegove glave zdravnikom ne preostane drugega kot transplantacija dela možganov, darovalec teh pa je Putin. Po uspešni operaciji se Berlusconi zbudi iz kome in se sooči z močnim nagnjenjem do vodke in nenavadnimi spomini iz življenja v KGB-ju. V Italiji je Berlusconija zaigral kar Fo sam, ženo premierja, Veronico Lario pa Fojeva žena Franca Rame. Avtor igre in igralec je pozneje povedal, da ga je po premieri obiskalo kar nekaj politikov in mu zagrozilo s prekinitvijo financiranja, Marcello Dell'Utri, senator Berlusconijeve stranke, pa je za osebne in neosnovane napade zahteval odškodnino. "Verjetno sem Berlusconija opisal preveč realno za njihov okus," je dodal, a si je kljub politični nepodpori Fo pridobil zavezništvo Veronice Lairo, ki meni, da cenzura škodi državi.
Ruska priredba
Varvara Faer je ohranila osnovno Fojevo zgodbo, a je fokus obdržala na Putinu in vanjo vključila aktualne dogodke. V ruski zgodbi tako namesto Putina na začetku umre Berlusconi, ohranjen pa je odnos "novonastalega človeka" s soprogo.
Natančneje, gre za filmski scenarij znotraj igre, ki se kaotično prevrača med temačno satiro in trpko realnim političnim komentarjem, ko starajoča igralka ugotovi, da so ji podelili vlogo Putinove žene Ljudmile, ki odtujena od moža živi v samostanu. Po poskusu dvojnega atentata, po katerem tako Putin kot Berlusconi ohranita vsak le polovico delujočih možgan, morajo kirurgi rešiti vsaj enega človeka in združijo njune možgane v Putinovem telesu. "Minus in minus, …" premišlja Ljudmilin duhovnik in režiser filma v igri (obe vlogi igra isti igralec) o možnem izidu možganske presaditve, "… in dva minusa postaneta plus." Zgrožena igralka spozna, da mora njen gledališki lik odslej negovati moža. Putin osupljivo okreva in prosi ženo, da bi mu pripovedovala o njegovem življenju, pri tem pa posluša litanije zločinov in napak, vse od njunega začetka, ko je na njun prvi zmenek zamudil uro in pol. "Kakor se politiki obnašajo do svojih žena, tako se obnašajo tudi do svojih držav," pravi režiserka in avtorica priredbe.
Putinovo presenečenje raste, vse dokler ne izgine iz samostana in se pojavi v parlamentu. Nato razpusti parlament, razglasi nove volitve in ponovno odpre kazensko preiskavo svojih lastnih dejanj.
Divja in vihrava igra medijskih tabujev in spletnih šal
Ne glede na uvide glede narave Putinove oblasti, ki jih satira morebiti ponuja, pa gre za hrupno, razposajeno in divjo igro, polno spletnih šal in medijskih tabujev, kakršnim so bili državljani priča pod njegovo dvanajstletno oblastjo.
Igralec Sergej Epišev v vlogi Berlusputina nosi umetni torzo iz penaste gume, gol in z izrazitimi mišicami, podobno, kot je Putin rad razkazoval svoj mišičasti prsni koš, da bi napravil vtis na volivce. Njegov Berlusputin se v zakulisju podvrže tretmaju z električnimi šoki, da bi se tako spopadel z gubicami, vrne pa se z masko Trapetsa, hišnega škrata, ki ga poznamo iz filma Harry Potter, saj so nekateri spletni zapisi namigovali na podobnost Putina s tem likom.
Kdo boleha za politično shizofrenijo?
Jevdokija Germanova v vlogi starajoče se igralke, ki dobi vlogo Ljudmile, je prisiljena improvizirati Ljudmiline odzive na moževa zbegana vprašanja, njeni odgovori so sprva nevoljni, pozneje pa z zlobno radostjo zaobjame svojo vlogo, dokler se zopet ne oglasi njena vest. "Izneverila sem se vsem mojim političnim principom!," zavrešči Germanova. "Ljubim Putina! Ljubim Berlusconija!". Režiser filma pa ji odgovori: "Če bi bil jaz on, bi mislil da imaš ti težave. Imaš politično shizofrenijo. To je, kot da bi z eno polovico možganov zagovarjala močne politične trditve, z drugo pa jih zanikala."
Politična konfliktnost tudi med igralci
Njena konfliktna zvestoba in vdanost reflektira krizo identitete na moskovski gledališki sceni, kjer so igralci, ki podpirajo Putina, tarča prezira svojih kolegov. Med njimi je tudi Oleg Tabakov, mentor Jevdokije Germanove in vodja moskovskega Umetniškega gledališča, ki ga je soustanovil Konstantin Stanislavski in je bilo kot državno gledališče v Sovjetski dobi vedno pod vplivom spremenljivih političnih vetrov. Tabakov je za Radio Svoboda povedal, da je gledališče v času Putina prejelo več državne podpore kot v času katerega koli drugega ruskega ali sovjetskega voditelja. "V vseh 113 letih gledališča ni nihče od voditeljev poskrbel, da bi gledališču zagotovil nujno potrebne tehnične izboljšave," pravi Tabakov, "Le predsedniški kandidat Putin je poskrbel za to."
Satirično igro, ki spoji možgane Vladimirja Putina in Silvia Berlusconija, igrajo v moskovskem neodvisnem gledališču Teatr.doc, ki domuje v prašni kleti v središču ruske prestolnice. Slabo tehnološko opremljeno gledališče je polepljeno s plakati nedavnega vala opozicijskih protestov. Dmitrij Peskov, Putinov predstavnik za javnost, produkcije še ni komentiral.