Kot se za ta čas spodobi, so tudi letos nekatere večje evropske operne hiše na svojih odrih predstavile predvsem baletne predstave, med katerimi so prevladovala dela, pod katera se je podpisal Čajkovski. Božično zgodbo Hrestača si je bilo mogoče ogledati v Londonu, Labodje jezero v Parizu in Trnuljčico v Berlinu. Nekatere opere pa so se odločile svojim obiskovalcem za uvod v najdaljšo noč ponuditi nekoliko drugačen program. Tako so se v dunajski operi spomnili domačega skladatelja Johanna Straussa in uprizorili opereto Netopir, v milanski Scalli pa je bil večer v znamenju premiere, saj so na odru prvič zaplesali balet La Sylphide H. Löwenskjolda.

Slovenski ljubitelji baleta so na svoj račun prišli v Mariboru, kjer so prav tako predstavili zgodbo Labodjega jezera. Bolj glasbeno je bilo obarvano na ljubljanskem odru, kjer so za 31. december izbrali opereto Vesela vdova Franza Lehárja. Pozabili pa niso niti na bolj tradicionalne praznične predstave, saj so 23. decembra ponudili božično obarvani balet Hrestač, ki ga je na oder postavil Youri Vàmos.

V Ljubljani bo veselo
V SNG Opera in balet Ljubljana so se torej odločili, da za konec leta ponudijo predstavo, ki jo je na oder postavil Vinko Möderndorfer. Najslavnejše delo madžarskega skladatelja Lehárja je opereta v treh dejanjih. Romantična komedija, ki pripoveduje zgodbo o bogati vdovi Hani Galvari, ki se odloči poiskati primernega moža, temelji pa na komediji iz leta 1861 L'Attache d'ambassade Henrija Meilhaca. Zaradi izrednega bogastva Hani ne primanjkuje snubcev. Posebno mesto med njimi ima Danilo Danilovič, ki ga ne zanima njeno bogastvo, saj je njegova ljubezen do nje iskrena. Orkester in zbor SNG Opera in balet Ljubljana bo usmerjal dirigent Marko Gašperšič.

Za kostumografijo je poskrbela Alenka Bartl, za koreografijo pa Tanja Pezdir. V glavnih vlogah se predstavljajo Urška Žižek Plavec in Simona Raffanelli Krajnc, Jože Vidic in Robert Vrčon ter drugi.

Baletni večer v Mariboru in Parizu
Najuspešnejši balet vseh časov, Labodje jezero, je v režiji Viktorja Litvinova na mariborskih odrskih deskah doživel premiero prav v tej sezoni. V naslovni vlogi, ki velja za eno najzahtevnejših ženskih vlog, se predstavljajo Alenka Ribič Laufer, Bojana Nenadović Otrin in Galina Čajka, ki so upodobile Odette in Odile, belega in črnega laboda. Predstavo je režiser oblikoval po koreografiji Petipaja, Ivanova in Kovtuna. Tehnično zahtevno vlogo ima tudi drugi glavni protagonist dela, princ Siegfried, ki ga bodo v Mariboru upodabljali Anton Bogov, Jaš Otrin, Ronald Savković in Eugen Dobrescu.

Labodje jezero so si lahko ogledali tudi v pariški operi, kjer se kot koreograf podpisuje Rudolf Noureev, ki je balet na oder prvič postavil leta 1984, koncept predstave pa je delo Mariusa Petipe in Leva Ivanova. Scenografija je delo Ezia Frigeria, kostumografija pa France Squarciapino.

Božični Hrestač na Otoku
V Narodno opero v Londonu se je že četrto leto v zadnjih dneh decembra vrnil Hrestač. Balet sta na oder postavila Gerald Scarfe in Christopher Hampson in ustvarila pravo božično predstavo za vso družino. Zgodba baleta se odvija v božičnem času v 19. stoletju v Londonu. Mesto živi v prazničnem vzdušju, le skopuški in brezsrčni izposojevalec denarja Scrooge je edini človek, ki se ne prepusti čaru tega časa. Na njegov račun se pošali računovodja Bob Cratchit, ki zaradi tega izgubi službo in ostane brez denarja. Hči Klara tako ne bo mogla dobiti lutke hrestača, ki si jo je tako goreče želela za darilo. Zato je dekle neizmerno žalostno …

S premiero v novo leto
Premierno je bilo v Milanu, kjer so uprizorili balet La Sylphide. Za glasbeno podlago je poskrbel H. Löwenskjold. V Scalli si je bilo tako mogoče ogledati predstavo, ki jo je na oder postavil Pierre Lacotte, pri tem pa se je naslonil na koreografijo Filippa Taglionija. Zgodbo tega romantičnega baleta je napisal Adolphe Nourrit, osredotoča pa se na mladega Škota Jamesa, ki je razdeljen med svet, ki ga pozna in živi, ter sanje o drugačnem, bolj vabljivem in hkrati nevarnem življenju. Balet torej vsebuje romantično idejo, da ljudje v sebi skrivajo tako svetlo kot temno stran.

Komedija ob ritmih valčka
Dunajska opera je bila v znamenju Straussovega valčka, ki ga je poustvaril orkester dunajske opere pod vodstvom dirigenta Friedricha Haiderja. Za uprizoritev operete v treh dejanjih je poskrbel Otto Schenk. Opereta Netopir pripoveduje zgodbo o von Einsteinu, ki mora zaradi razžalitve policista v zapor, a se temu izogne za eno noč in se raje odpravi na ples. Tam zapeljuje svojo sobarico Adelo, ki mu jo dr. Falke predstavi kot Olgo, saj je zanj pripravil potegavščino. Zgrožena ju opazi žena von Einsteina Rozalinda, ki je prav tako zamaskirana. Za pravo zmešnjavo pa poskrbi še v Rozalindo zaljubljeni Alfred, ki se znajde v zaporu namesto von Einsteina.

Prebujali se bodo v Berlinu
V Berlinu so za praznične dni pripravili balet Trnuljčica, ki ga je na oder postavil koreograf Vladimir Malakhov in se je pri tem naslonil na delo Mariusa Petipe. Ansambel nemškega državnega baleta v Berlinu je poskrbel za zgodbo o princesi Aurori, ki ji zla vila izreče prekletstvo, da bo pri šestnajstih letih zaradi vboda z iglo umrla, dobre vile pa prekletstvo omilijo, da bo le zaspala, dokler je s poljubom ne reši mladenič.