"Izbrisani so v Sloveniji očitno še vedno tabu tema, s katero se politiki ne ukvarjajo kaj dosti, precej zgovoren pa je tudi odziv na naše povabilo, saj odziva nanj sploh ni bilo," je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj (PGK).
Večina politikov se ni odzvala
V kranjskem gledališču naj bi v soboto sedelo več kot sto predstavnikov slovenske politike, a ne bo sedel niti eden. Ti bi namreč morali do včeraj potrditi svoj prihod, česar pa ni storil nihče. Deset vabljenih se je opravičilo, večina pa se na povabilo sploh ni odzvala, so sporočili iz PGK.
"Dejstvo, da se politiki niso odzvali našemu povabilu na predstavo 25.671 o izbrisanih me niti ni presenetilo glede na stanje duha v naši državi. Vendar sem, ker upanje umre zadnje, naivno pričakovala vsaj njihov vljudnosten odziv. Toda politiki so bili vsaj tokrat iskreni! S svojo ignoranco so samo še enkrat potrdili, da imajo glede izbrisanih slabo vest in več kot očitno je, da se s svojo krivdo in odgovornostjo nočejo soočiti, pa čeprav gre zgolj za predstavo. Sporočilo, ki so nam ga s svojo ignoranco poslali je, da tako kot so izbrisali izbrisane, mislijo, da lahko zlahka izbrišejo tudi predstavo, gledališče, umetnike, svoj jezik in narod," je povedala Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v PGK.
V gledališču se še sprašujejo, ali so predstavniki slovenske oblasti spregledali povabilo, ali gre za ignoranco problematike izbrisanih ali pa jih predstava, ki je v javnosti sicer naletela na večinoma izjemno dober odziv, preprosto ne zanima.

Brez sistemske rešitve in odškodnine za izbrisane
Avtorski projekt 25.671, ki je bil premierno uprizorjen letošnjega marca, obravnava izbris 25.671 oseb iz Registra stalnega prebivalstva republike Slovenije ter kaj vse se je s to problematiko dogajalo v zadnjih 21 letih, sprašuje se, kaj pomeni biti izbrisan, kakšen je naš odnos do teh oseb in kako je slovenska vlada pristopala do tega problema, dotakne pa se tudi širših vprašanj odgovornosti, krivde, nacionalnosti.
Dolga leta so namreč izbrisani, in nekateri od njih še danes, živeli brez dokumentov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev in šolanje. Kot je poudaril Oliver Frljić, želijo s predstavo opozoriti javnost, da Slovenija niti po enaindvajsetih letih ni sprejela sistemske rešitve za težave izbrisanih niti jim ni namenila ustrezne nematerialne ali materialne odškodnine za to, kar jim je z izbrisom naredila.
Zamisel o postavitvi omenjene tematike na gledališki oder je prišla s strani Marinke Poštrak, režijo pa je prevzel Oliver Frljić, ki se v gledališču rad loteva aktualnih nerazrešenih družbeno-političnih tem ter uprizoritve pogosto ustvarja kot avtorske projekte z besedilom, ki nastaja v skupinskem procesu vseh ustvarjalcev med vajami. V predstavi nastopajo Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar in Borut Veselko.