Osrednja lika romana in predstave sta tržaški Slovenec Radko Suban in mlada Francozinja Arlette Dubois, njuna zgodba pa je postavljena v pomlad leta 1945 v sanatorij blizu Pariza, kjer naj bi po izkušnji v koncentracijskem taborišču Buchenwald okreval Radko. Dramatizacijo za predstavo, ki jo spremljajo italijanski nadnapisi, je opravil Igor Lampret, priredba pa je delo režiserja Marka Sosiča.

Režiser je glavni vlogi zaupal Romeu Grebenšku, ki v Trstu nastopa kot gost, in stalni članici tržaškega ansambla Nikli Petruški Panizon. V ljubezenski zgodbi, v kateri je "zbrana energija celega novega življenja, nastala iz ničelne točke porušenega evropskega sveta", kot so zapisali ustvarjalci predstave, med drugim nastopajo tudi Tanja Pečar, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Janko Petrovec, Giorgio Amodeo, Matija Kralj, Primož Forte, Ivo Barišič in Anton Petje.

Borci v pomladi
Glasbena oprema predstave je v rokah Massimiliana Forze, Riccarda Morpurga, Cristine Verità in Roberta Sopracase, svoje delo pa so že opravili odrski mojster Giorgio Zahar, mojstra luči Peter Korošic in Rafael Cavarra, frizerka in lasuljarka Lučka Schillani, garderoberka in šivilja Silva Gregorčič, tehnični vodja Peter Furlan, rekviziterka Sonja Kerstein ter scenski tehniki, vrviščarji in odrski delavci Marko Škabar, Moreno Trampuž in Aram Vodopivec. Za nemoten potek predstave pa skrbijo tudi vodja predstave Sonja Kerstein, šepetalka Neda Petrovič, tonski mojster Diego Sedmak.

Tudi v Subanu je nekaj Pahorja
Poznavalci Pahorjevega opusa že vedo, da se lahko pri njegovih delih - in posledično tudi v predstavi Spopad s pomladjo - nadejajo seznanjanja z avtorjevim življenjem; tržaški pisatelj namreč v večino svojih del vključi tudi biografski element. Za vsemi njegovimi protagonisti se skriva avtor sam, in tudi Radko Suban delno ponazarja Pahorjevo življenjsko izkušnjo ob vrnitvi iz koncentracijskega taborišča.

Kolektivni Bildungsroman
Spopad s pomladjo pa je več kot le individualni Bildungsroman; zgodba je namreč kolektivna, z njo pa bi se lahko poistovetil marsikateri od povrnjencev iz taborišč smrti. Kot je zapisala Tatjana Rojc, verjetno Spopad s pomladjo še prav posebno zajema celostno življenjsko tematiko, s katero avtor udejanja svojo in – posredno – tudi našo skupno resnico.

Knjiga, uspešnica v Franciji in Italiji
Velika ljubezenska zgodba, razpeta med življenje, zgodovino in smrt, je izšla že večkrat. Prvič je bilo Spopad s pomladjo mogoče prebirati leta 1978, 20 let kasneje pa jo je še enkrat izdala Slovenska matica. Velik uspeh je roman doživel tudi v Franciji in Italiji, verjetno tudi zaradi skoraj filmskega vrivanja flash-backov taboriščnega življenja, ki zgodbe nikakor ne obremenjujejo, ampak jo, nasprotno, še dodatno in dokončno ovrednotijo, je o knjižni predlogi za predstavo zapisala Rojčeva.