Jean Cocteau je filmsko ekranizacijo Strašnih staršev, ki jo je režiral sam, navajal kot svoj najboljši film - in kritiška stroka se je s to oceno praviloma strinjala. Foto: MGL/Peter Giodani
Jean Cocteau je filmsko ekranizacijo Strašnih staršev, ki jo je režiral sam, navajal kot svoj najboljši film - in kritiška stroka se je s to oceno praviloma strinjala. Foto: MGL/Peter Giodani
Strašni starši
Cocteau je predstavo napisal s čisto določenimi igralci pred očmi; to so bili Yvonne de Bray, Madeleine Ozeray, Gabrielle Dorziat, Louis Jouvet in Jean Marais (prva dva sta tudi navdahnila imeni "svojih" likov). Foto: MGL/Peter Giodani

Na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo nocoj ob 20.00 premierno uprizorili absurdno komedijo Strašni starši, ki jo je po razvpitem delu francoskega ustvarjalca Jeana Cocteauja iz leta 1938 na oder postavil Alen Jelen. Gre za igro o zapletenih medčloveških odnosih, ki resne probleme uokvirja v lahkoten vodvilski slog.

Brez lažne skromnosti
"Ne vem še, ali je to drama ali vodvil, zagotovo je mojstrovina,"
je misel Jeana Cocteauja (1889—1963), ki so ji sledili ustvarjalci druge slovenske uprizoritve Strašnih staršev na odru MGL. V igri, ki govori o nenavadnih odnosih ter nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni v precej nevsakdanji družini, se tako prepletata drama in vodvil.

Zakonca srednjih let Yvonne (Judita Zidar) in Georges (Boris Kerč) živita s svojim že odraslim sinom Michelom (Jernej Gašperin) in Yvonnino sestro Leonie (Karin Komljanec). Leonie in Georges sta bila nekoč par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine (Ajda Smrekar), ki ji laže, da je vdovec brez družine. Za glavni zaplet zgodbe poskrbi Michel, ko želi družini Madeleine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.

Ker si je Cocteau prizadeval kombinirati na videz nezdružljivo, tako v zvezi z vsebino kot žanrom, je igra ob prvi uprizoritvi pred 80 leti v pariškem Theatru des Ambassadeurs izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasen umik z odra. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Theatre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli 300 ponovitev.

Morda ste videli film ...
Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovom Intimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka.