Bebler je gledališče razumel kot prostor svobode in dialoga, prostor, kjer se srečujejo in medsebojno oplajajo najrazličnejše ideje, kjer se krešejo mnenja in trkajo svetovi. Trdno je verjel, da umetnost lahko izboljša ali vsaj olepša naš svet, so sporočili iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki ga je Primož Bebler desetletje tudi umetniško vodil.
Umetniški vodja z občutkom za repertoar, sodelavce, posluhom za ožje okolje in željo po mednarodnem povezovanju
Kot umetniški vodja je pomembno zaznamoval delovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Primorskega dramskega gledališča, pozneje SNG Nova Gorica, in Slovenskega stalnega gledališča Trst. Njegova prizadevanja so se razvidno odrazila v umetniški podobi vseh treh gledališč, v zorenju ansamblov ter njihovem uveljavljanju v slovenskem prostoru in tujini, kar potrjujejo tudi sodelovanja na domačih in mednarodnih festivalih ter številna gostovanja v tujini, pozitivni kritiški odmevi in številne nagrade.
Njegovo gledališko delo zaznamujejo popolna predanost, izostren občutek za izbiro repertoarja in njegovo uresničevanje, radovednost in inovativnost, težnja po odpiranju v mednarodni prostor in posluh za okolje, v katerem gledališče deluje. V skladu s pogledom na umetniško poslanstvo gledališča je zavračal njegovo banalizacijo in komercializacijo, pri umetniškem delu je pričakoval in zahteval delavnost in ustvarjalnost, pri tem pa poudarjal predvsem ljubezen in predanost kot tista elementa, ki peljeta k uspešnim umetniškim stvaritvam.
V Indoneziji rojstvo gledališke ljubezni, V Srbiji izobraževanje in delo
Rodil se je leta 1951 v New Yorku, osnovno šolo pa obiskoval najprej v Parizu, nato v Beogradu in pozneje v ameriški šoli v Džakarti. V gledališče se je zaljubil v Indoneziji, kjer so ga navdušili rituali, sence, lutke in liki iz Mahabharate. Študij gledališke režije na Fakulteti dramskih umetnosti Univerze v Beogradu je končal leta 1976 z uprizoritvijo Čudeža v Šarganu v Gledališču Kruševac, tu pa je nato tri leta delal kot režiser in umetniški vodja.
Politično ustavljeno delovanje satiričnega odra
Leta 1979 je postal upravnik in umetniški vodja dvojezičnega Narodnega gledališča – Népsinház Subotica, ki je združevalo srbohrvaški in madžarski ansambel. V 80. je v Beogradu s prijatelji ustanovil neodvisno zasebno gledališče Avtorska delavnica Razkorak, nato pa osem let delal kot upravnik in umetniški vodja beograjskega lutkovnega gledališča Duško Radović, ki ga je tudi razširil z ustanovitvijo večernega satiričnega odra. Ko je gledališče zaradi zaostrenih političnih razmer leta 1992 moralo prenehati takšno programsko usmeritev, se je Bebler preselil v Slovenijo.
Selitev v Slovenijo
Na Radiu Slovenija je ustvaril več deset oddaj s področja kulture in režiral radijske igre. Med letoma 1994 do 1997 je umetniško vodil Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer je osnoval mali oder Oder pod odrom, leta 1998 pa je zasedel umetniško vodstvo Primorskega dramskega gledališča, ki je leta 2004 postalo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.
Desetletje vodenja gledališča v Novi Gorici
Desetletje njegovega umetniškega vodenja novogoriškega gledališča so zaznamovali ambiciozen repertoar, pomlajen igralski ansambel, ki je skupaj z gostujočimi igralci sledil različnim gledališkim vizijam in avtorskim estetikam uveljavljenih domačih in tujih režiserjev, zbirka nagrad ustvarjalcem predstav, razširil je mednarodne gledališke dejavnosti gledališča s številnimi gostovanji v tujini, članstvom v Evropski gledališki konvenciji in ustanovitvijo festivala MEJ NI FEST.
Slovensko gledališko okno v Italiji
Leta 2009 je prevzel dvoletni mandat umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča Trst, kjer je z maloštevilno ekipo realiziral kar deset premiernih uprizoritev v eni sezoni in povečal število ponovitev, v gledališče pritegnil uveljavljene režiserje, v repertoar vključil dela, ki so ponujala ustvarjalne izzive, omogočala umetniško rast ansambla in bila privlačna za specifično tržaško občinstvo, v abonmajsko ponudbo pa uvrstil še številne predstave drugih slovenskih gledališč. S svojimi umetniškimi odločitvami in vključitvijo italijanskih nadnapisov je v gledališče pritegnil tudi italijanske gledalce ter slovensko gledališko življenje povezal s tržaškim okoljem.
Bil je tudi soustanovitelj Primorskega poletnega festivala (1984), od leta 1997 izvršni producent in od 1998 tudi umetniški vodja festivala. Med letoma 2004 do 2009 je bil član Upravnega odbora mednarodne gledališke zveze Evropska gledališka konvencija, leta 2008 član strokovne žirije novosadskega festivala Sterijevo pozorje, leta 2009 pa selektor mednarodnega gledališkega festivala NETA.