Žive knjige so posameznice in posamezniki, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in stigmami ter so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji in jo deliti z drugimi. Foto: Promocijsko gradivo
Žive knjige so posameznice in posamezniki, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in stigmami ter so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji in jo deliti z drugimi. Foto: Promocijsko gradivo

Posebnost Žive knjižnice je, da so knjige ljudje, ki skozi dialog z bralci in bralkami delijo svoje življenjske zgodbe ter izpodbijajo stereotipe, predsodke in stigme. Osnovni namen Žive knjižnice je namreč ozaveščanje o človekovih pravicah in človeškem dostojanstvu preko preizpraševanja predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji določenih posameznikov, posameznic in družbenih skupin, so še zapisali.

Žive knjige so posameznice in posamezniki, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in stigmami ter so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji in jo deliti z drugimi. To so lahko pripadniki in pripadnice različnih manjšin in marginaliziranih družbenih skupin, ljudje z osebnimi lastnostmi oziroma življenjskimi okoliščinami, ki so pogosto podvržene stereotipom, predsodkom in stigmam ali v družbi veljajo za tabu.

Branje žive knjige v obliki pogovora
Živa knjižnica deluje tako, da si bralec pri knjižničnem pultu, kjer ga pričaka knjižničar, iz knjižnega kataloga izbere živo knjigo. Branje poteka v obliki pogovora, kjer živa knjiga pripoveduje o sebi, bralec pa ji postavlja vprašanja, ki ga zanimajo v povezavi s temo pripovedi.

V postojnskem Mestnem parku pri pošti bo med 17. in 20. uro bralcem na voljo več deset različnih živih knjig, med katerimi bodo osebe z izkušnjo prebolevanja raka, preživele depresije in poskusa samomora ter begunec, ki je zbežal pred vojno. Med drugim bo mogoče prisluhniti tudi zaporniku, katoliškemu in muslimanskemu duhovniku, istospolno usmerjeni osebi ter osebi, ki je živela v komuni.
V Postojni živo knjižnico pripravljajo tretje leto zapored, poznajo in pripravljajo pa jih tudi po drugih slovenskih krajih.