Tradicionalno senčno gledališče je bilo v preteklosti temelj kavarniškega življenja v Damasku, saj so pripovedovalci uporabljali pobarvane živalske lutke, da bi svoje občinstvo zabavali z zgodbami, satirami, pesmimi in verzi. Foto: Reuters
Tradicionalno senčno gledališče je bilo v preteklosti temelj kavarniškega življenja v Damasku, saj so pripovedovalci uporabljali pobarvane živalske lutke, da bi svoje občinstvo zabavali z zgodbami, satirami, pesmimi in verzi. Foto: Reuters
Umetnost je oživel iz starih zgodb in zgodovinskih knjig in sam izdelal lutke. Foto: Reuters
Sedaj se je vrnil v Damask, kjer bo čez približno šest mesecev začel poučevati skupino bodočih lutkarjev, da bi zagotovil obstoj skorajda izginule umetnosti. Foto: Reuters
Ko se je začel leta 1993 kot najstnik ukvarjati s to umetniško zvrstjo, je bila senčna lutka že pozabljena, njegovo družino pa je skrbelo, da ne bo mogel preživeti od takšnega poklica. Foto: Reuters

v vojni izgubil večino svoje opreme in se za obstanek boril kot begunec v Libanonu, sedaj pa ga je vnovič zajelo upanje, da bi lahko stara sirska umetnostna zvrst preživela, saj so se zanjo postavili Združeni narodi.

Tradicionalno senčno gledališče je bilo v preteklosti temelj kavarniškega življenja v Damasku, saj so pripovedovalci uporabljali pobarvane živalske lutke, da bi svoje občinstvo zabavali z zgodbami, satirami, pesmimi in verzi, poroča Reuters.

Nesnovna dediščina
Prejšnji teden je Unesco dodal sirsko senčno lutkarstvo na svoj seznam nesnovne dediščine, ki mora biti nujno rešena, in opozorili na njeno dolgotrajno upadanje v sodobnih oblikah zabavne industrije in izginjanje, ki ga je povzročila vojna.

"Pred tremi ali petimi dnevi je bila to umetnost, ki ni prinašala kruha. Zdaj razmišljamo o kruhu, da ga bom kupili in jedli ... upam na boljše čase," je o spremembi na bolje povedal zadnji lutkar Al Halak.

Družino je skrbelo
Ko se je začel leta 1993 kot najstnik ukvarjati s to umetniško veščino, je bila tradicionalna senčna lutka že pozabljena, njegovo družino pa je skrbelo, da ne bo mogel preživeti od takšnega poklica.

Umetnost je oživil iz starih zgodb in zgodovinskih knjig in sam izdelal lutke. Izdelane so iz kameljega, kravjega ali osličjega usnja, vsak lik pa predstavlja posebno družbeno lastnost.

Zgodba o brezvestnih trgovcih
Na nedavni predstavi je Halak uporabil prozoren zaslon, ki je bil naslikan tako, da je podoben prehodu v starem mestu Damaska – izza njega je pripovedoval zgodbo o brezvestnih trgovcih, in sicer skozi izročilna glavna lika: naivnega Karakoza in modrega, živahnega Ajvaza.

Ti dve lutki, ki ju upravlja s palicami, primakne k od zadaj osvetljenemu zaslonu, tako da nanj padajo sence. Ti dve lutki sta edini, ki ju še ima.

V vojni izgubljene lutke
Lutkar je že zgodaj v začetku vojne v vzhodni Guti, tik ob Damasku, izgubil svoje prenosno gledališče in 23 ročno izdelanih lutk.

Pobegnil je in prečkal mejo, da bi dosegel Libanon, kjer je dve leti opravljal fizična dela. Tam je občasno zabaval sirske šolarje s svojimi predstavami. Na enem od teh dogodkov so ga opazili predstavniki Unesca.

Navsezadnje nov začetek lutkarstva
Sedaj se je vrnil v Damask, kjer bo čez približno šest mesecev začel poučevati skupino bodočih lutkarjev, da bi zagotovil obstoj skorajda izginule umetnosti. Tako morda le ne bo poslednji sirski senčni lutkar.

"Lahko si predstavljam, kako srečni bodo ljudje, ko bodo videli, da lahko ta umetnost preživi in ​​ne izgine, ker je del naše dediščine in naše kulture," je dejal Halak.