'Ne slepimo se. Drugačne so vedno izločali iz družbe, jih zapirali v stare gradove na obrobju, pa najsi je šlo za vedenjsko motene, tiste z motnjami v razvoju ali psihično bolne,' je v gledališkem listu zapisala Maja Kunšič. Foto: Nejc Saje
'Ne slepimo se. Drugačne so vedno izločali iz družbe, jih zapirali v stare gradove na obrobju, pa najsi je šlo za vedenjsko motene, tiste z motnjami v razvoju ali psihično bolne,' je v gledališkem listu zapisala Maja Kunšič. Foto: Nejc Saje
Kunšičeva je po končanem študiju socialne pedagogike svoje izobraževanje nadaljevala v Lutkovno-gledališkem studiu in kmalu po zaključku šolanja začela delati v LGL-ju, od leta 2004 pa je stalna članica ansambla. Preizkusila se je v številnih vlogah, Vsi drugačni, vsi čudni pa je njen prvi samostojni avtorski projekt. Foto: Nejc Saje

V Lutkovnem gledališču Ljubljana bo drevi ob 19.00 premiera avtorskega projekta Maje Kunšič Vsi drugačni, vsi čudni. Kunšičeva je navdih našla v slikanici Kathryn Cave Drugačen, toda predstava ni njena preslikava. Uprizoritev brez besed, z izvirno likovno podobo in glasbo, ki poskrbi za zven drugačnosti, ohranja le idejo slikanice o strpnosti.

Lutka ne prenese veliko besed
Za Kunšičevo je to prvi avtorski projekt oziroma, kot je dejala, je tokrat prvič, "ko je za vse sama". Želela si je narediti predstavo brez besed, saj je prepričana, "da se da vse prikazati, čeprav je težje". Lutka ne prenese veliko besed. Predstava skozi likovno podobo in glasbo pove vse, je svoj koncept na novinarski konferenci pojasnila avtorica.

Glavna junakinja predstave, namenjene otrokom med tremi in šestimi leti, je delavka v tovarni igrač, kjer je vse narejeno po enem kopitu. Nekega dne se z rutinskega dela z eno izmed igrač - robotom - odpravi domov in sreča cirkus. To srečanje ji za vedno spremeni življenje. Počasi se spreminja in svojemu življenju dodaja barve, česar pa robot ne mara. Posmehuje se ji, ker se je spremenila, zato si zašije mehko igračo po svoji želji, ki pa je nenavadna, drugačna, čudna.

Podoba človeške ribice
Mimična lutka igrače ima podobo človeške ribice, za katero so se odločili, ker predstavlja nacionalno podobo, je pojasnil Zoran Srdić, ki je z Iztokom Bobićem poskrbel za likovno podobo lutk.

Avtor glasbe gledališko-lutkovne in glasbene pripovedi z navdihom burleske o prijateljstvu je Tomaž Grom, za odrsko postavitev in gib pa je poskrbela Natalija Sultanova. Kot je dejala, je bilo ključno vprašanje, kako pokazati tisto drugačno v človeku, ki sicer ni običajno, je pa dragoceno. Direktor lutkovnega gledališča Uroš Korenčan je dodal, da je težko predstaviti nekonvencionalnost - v tem primeru drugačnost - na konvencionalen način, ki ga omogoča gledališče.

Gledališki list so v gledališču tudi tokrat obogatili z nalogami za otroke, risbice pa so prispevali mlajši sorodniki izvajalcev in otroci iz podružnične osnovne šole Žabnica.