Naslov in vsebino slikanice sta navdihnili angleška pisateljica Virginia Woolf, ki je trpela za depresijo in melanholijo, ter njena sestra, slikarka Vanessa Bell. Foto: Urška Boljkovac/LGL
Naslov in vsebino slikanice sta navdihnili angleška pisateljica Virginia Woolf, ki je trpela za depresijo in melanholijo, ter njena sestra, slikarka Vanessa Bell. Foto: Urška Boljkovac/LGL
Virginija Volk
Predstava ni biografija sester Woolf, ampak za oris počutja, ki je pisateljico spremljalo skorajda vse življenje. Foto: Urška Boljkovac/LGL
Virginija Volk
Predstavo je na oder postavil Fabrizio Montecchi, eden največjih mojstrov gledališča senc. Foto: Urška Boljkovac/LGL

Predstava je nastala po motivih slikanice avtoric Kyo Maclean in Isabelle Arsenault, ki je v slovenščini lani izšla v prevodu Tine Mahkota. Zgodba pripoveduje o Vanesi oziroma njeni sestri Virginiji, ki se počuti prav volčje oziroma se tako vede. Virginija kar naprej tuli, renči in revska, slabe volje je, ne ljubi se ji družiti z nikomer, vse jo spravlja ob pamet in nikakor se ne more potolažiti.

Umik v cvetoč vrt Rožne doline
Vanesa se zato odloči, da jo bo spravila v dobro razpoloženje. Virginija ji pove, da bi jo osrečilo, če bi lahko nekam poletela. Nekam, kjer so kolački, lepe cvetlice in drevesa in prav nobene potrtosti. Tja, v Rožni park. Sestra takoj poišče škatlo z barvicami in stene kmalu postanejo pisane in slikovite. Virginijina soba se spremeni v Rožno dolino, v cvetoči vrt, poln barv in svežine. Naenkrat vse poleti, postane svetlo in veselo, z Virginijo vred.

Moč domišljije, sestrske ljubezni in prijateljstva
Navdih za nastanek slikanice je bila osebna zgodba pisateljice Virginie Woolf, ki je vse življenje trpela za depresijo in melanholijo, ter njene sestre, slikarke Vanessa Bell. Predstava torej spomni na pozitivne učinke, ki jih ima umetnost, s pomočjo katere si lahko opomoremo in spet postavimo na noge. Obenem pa zgodba izriše subtilno podobo sestrske ljubezni in prijateljstva nasploh, katerega naloga je med drugim, da opazimo druge, jih poskušamo razumeti in jim pomagati.

V svetu senc in barv
Tako mračni vihar v Virginiji kot Vanesina barvna eksplozija sta na odru prikazani z domišljijsko močjo senčnega gledališča. Svet senc in barv z milino, občutkom, lahkotnostjo in sočutjem izrisuje domišljijsko pustolovščino med morami in sanjami, ki se konča s hvalnico življenju.

Italijanski režiser Fabrizio Montecchi, eden največjih mojstrov gledališča senc, je v LGL-ju režiral večkrat nagrajeno uprizoritev Račka, Smrt in tulipan, pri tokratni predstavi pa se je podpisal tudi kot avtor priredbe in scenograf. Avtorica likovne podobe po motivih Isabelle Arsenault je Federica Ferrari, v predstavi pa nastopata Martina Maurič Lazar in Maja Kunšič.