Dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček je v zahvalnem govoru med drugim spomnila na mlade, ki jim moramo dati moč, da se oborožijo za boj v tem zanje krivičnem času. Foto: BoBo
Dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček je v zahvalnem govoru med drugim spomnila na mlade, ki jim moramo dati moč, da se oborožijo za boj v tem zanje krivičnem času. Foto: BoBo
Borštnikovo srečanje
Režiser Primož Ekart je spomnil, kako pomembna je celotna ekipa, predvsem pa dober igralec, ki lahko vse njene ideje prenese gledalcem. "In naša ekipa ima srečo, da ima tako vrhunskega, tako perfektnega mladega igralca, kot je Nik Škrlec. Foto: BoBo
Nemoč
Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije Festivala Borštnikovo srečanje Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Kot piše žirija, so snovalci predstave Nemoč ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Foto: Mini Teater/Peter Uhan

Želim, da z radostjo slavimo gledališče, da iz črne kletke odra skupaj naredimo luč. Kajti gledališče ni le ogledalo, je živ obraz slehernega človeka.

Saša Pavček
Borštnikovo srečanje
Režiser Žiga Divjak, ki je za predstavo Človek, ki je gledal svet (SMG) prejel nagrado za najboljšo režijo, se je zahvalil ekipi in spomnil, da lahko gledališče, ki ga zanima, nastaja samo s skupnim delom. Foto: BoBo
Človek, ki je gledal svet
'Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja. V predstavi Človek, ki je gledal svet gre za odprto gledališko obliko, kjer se prepletajo globalna vprašanja z intimnim prispevkom v obliki osebnega albuma fotografij in zgodb igralcev. Prav sopostavljanje dramskih in performativnih prizorov stopnjuje dogajanje v odgovoren in komunikativen umetniški prikaz sveta, ki ga svež, angažiran kolektiv suvereno preigrava,' preberemo v utemeljitvi nagrade igralskemu kolektivu predstave. Ta je nagrajena tudi za režijo, ki jo podpisuje Žiga Divjak. Foto: Nejc Saje/SMG

Opazili smo, da dramsko besedilo trenutno ni aktualno, od enajstih predstav so samo štiri narejene po dramski predlogi, od katerih je pravzaprav samo ena boleče aktualna za naš čas in prostor. Prav tako opažamo, da ustvarjalci predstav dajejo jezik v drugi plan, veliko predstav je jezikovno slabo pripravljenih, v avtorskih predstavah pa opažamo, da sta tako jezik kot tudi gledališko besedilo izrazito neenakovredna elementa v primerjavi z drugimi elementi gledališča, kot so igra, vizualna podoba, zvočna podoba.

Žirija o letošnji beri
Borštnikovo srečanje
Eno od štirih Borštnikovih nagrad za igro prejme Ana Urbanc, ki po mnenju žirije v predstavi Tisti občutek padanja (Drama SNG Maribor) zaradi prizemljenosti svoje prezence ne dopusti, da se v tem svetu utopi kot drugi liki. Igralka je nagrajena še za vlogo Magdalenke v Ljudožercih (Drama SNG Maribor). Foto: BoBo
Saša Pavček, Borštnikovo srečanje
Prstan je Saši Pavček nadel njen stanovski kolega Vlado Novak. Foto: BoBo

Zakaj igralka igra? Da njeno bivanje nekam pelje.

Saša Pavček
Borštnikovo srečanje
Podelitev nagrad Borštnikovega srečanja sta povezovala igralca Ana Urbanc in Jurij Drevenšek. Foto: BoBo

Borštnikovega srečanja. V tej je po njenem mnenju izstopala Nemoč v režiji Primoža Ekarta in izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana, ki jo opisuje kot "vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem". Predstavi je tako prisodila veliko nagrado za najboljšo uprizoritev.

Prav jasno stališče do lastnega položaja in samorefleksija v slovenski družbi in umetnosti je tisto, kar je žirija v sestavi Uroš Trefalt (predsednik), Milan Mađarev, Maja Šorli, Simona Semenič in Miko Jaakkola pri izbrani tekmovalni enajsterici pretekle sezone najbolj pogrešala. "Vprašanje, ki smo si ga soglasno zastavljali ob večini predstav, je bilo – zakaj. Zakaj uvrstiti kaj takega na repertoar, zakaj delati predstavo o stvareh, ki imajo ohlapno vez s svetom, v katerem živimo," so zapisali v obrazložitvi, ki jo je na slovesnosti prebral Trefalt. Posledično ne nagovarjajo gledalcev in prostorov, v katerih živimo, in ne vzpostavljajo odnosa do sveta, še ugotavljajo, ob tem pa pritrjujejo ugotovitvi selektorice Petre Vidali, da je za nami slabša sezona.

V izbranih predstavah so pozornost žirantov pritegnili posamični elementi predstav, največkrat so se zgodile igralske kreacije, vendar igralčev znoj žal ni dovolj za dobro gledališče, dodajajo. Več odgovornega, komunikativnega in za svet občutljivega gledališča so, zanimivo, videli v spremljevalnem programu. Na tem mestu se je torej treba vprašati, kje se zalomilo in kako naprej, opozarjajo. "Predvsem so to vprašanja, o katerih mora razmisliti Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki že več let kaže tendenco nagrajevanja obrtnih spretnosti, ne pa umetniških kvalitet. To so temeljna vprašanja za umetniška vodstva gledališč, ki se zaradi novih in novih vreč cementa bojijo tveganja in se izrazito zatekajo v navidezno polje varnosti, s čimer pehajo slovensko gledališko produkcijo v povprečje. In seveda, navsezadnje, so to vprašanja tudi za ustvarjalce in ustvarjalke," še razmišlja žirija.


Nemoči tudi nagrada za scenografijo in mladega igralca

Na koncu so torej veliko nagrado za najboljšo uprizoritev z večino glasov prisodili predstavi Nemoč. "Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo," so zapisali o nagrajeni predstavi, ki ji uspe ustvariti redko sintezo vseh elementov uprizoritve, ob tem pa se ne izogiba ranljivosti. Ekart je ob prevzemu nagrade dejal, da ga je ta zelo presenetila in je ni pričakoval niti v najdrznejših sanjah. "Nimam govora. Preostane mi torej le, da se zahvalim - Robertu Waltlu, selektorici Petri Vidali, da nas je opazila, žiriji, da nas je opazila in nagradila. In festivalu Borštnikovo srečanje, ki je znova dogodek, na katerem je užitek sodelovati." Zahvalil se je tudi celotni ekipi, s katero je ustvaril predstavo, posebej pa "vrhunskemu in perfektnemu igralcu" Niku Škrlecu, brez katerega vse tisto, o čemer ekipa sanja, ne bi prišlo pred gledalce.

Očitno enako meni tudi žirija, ki je Škrleca nagradila z Borštnikovo nagrado za mladega igralca. "Mislim, da je poslanstvo mladega človeka v umetnosti predvsem skrb za lastno ustvarjalnost, saj nihče drug tega za nas ne bo počel," je v zahvalnem govoru dejal igralec. "Zato si želim v prihodnosti novih izzivov, drugačnih izrazov in predvsem peskovnika, prostora, kjer lahko delamo napake, kjer lahko raziskujemo in se igramo z našo umetnostjo. Ker je usmerjenost samo v proizvodnjo smrt ustvarjalnosti. Jaz pa bi rad bil predvsem ustvarjalen."
Waltl drugačnega mnenja o kondiciji slovenskega gledališča
Robert Waltl iz Mini teatra je ob tej priložnosti spomnil na pomen mecenstva, ki ga danes v kulturi ni več. "Naj s svojo zahvalo pozovem tudi mecene v kulturi in prosim ministra, naj ne posluša tega, kar smo slišali v uvodnem govoru predsednika žirije, saj menim, da je slovenski teater v odlični formi. Imamo odlične predstave," je poudaril, ob tem pa izrazil skrb ob tem, da je Mini teater v osmih letih prejel tri velike nagrade Borštnikovega srečanja, ministrstvo pa mu je v tem času zmanjšalo subvencijo. "Želim nam veliko dobrega teatra in Slovenci ga imamo," je sklenil. Predstava Nemoč je prejela tudi nagrado za scenografijo, ki je delo Damirja Leventića.

Kompleksen pogled na ranljivost ljudi v sodobnem svetu
Za najboljšo režijo soglasno nagrajujejo Žiga Divjaka za uprizoritev Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. "Ko se zdi, da se snovalno gledališče pogosto zaplete v izpraznjenost svoje forme in odtuji od občinstva, ga Žiga Divjak v tekmovalnem programu festivala napolni z vsebino. Ta gledališki format je v tesnem sodelovanju s celotno umetniško ekipo osmislil ne samo vsakega posameznika in posameznico na odru, ampak tudi pri občinstvu ustvaril kompleksen pogled na ranljivost ljudi in narave v sodobnem svetu," preberemo v utemeljitvi. Mladi režiser se je zahvalil ekipi. "Gledališče, ki me zanima, lahko delamo samo skupaj," je poudaril.

Za igro so nagrajeni še Ana Urbanc za svoji vlogi v uprizoritvah Tisti občutek padanja in Ljudožerci Drame SNG-ja Maribor ter Maruša Majer in Gregor Zorc za svoji vlogi v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. "Ko gledam prireditev doma v zelenem kavču, imam vedno strašno dobre ideje za govor," je dejal ob prevzemu nagrade. "Ko sem tule, me je pa navdih zapustil. Ne vem čisto, zakaj, ampak poleg sebe bi potreboval ekipo, takšno, kakršno sem imel v Kranju pri Stenici, ki mi je dala pogum in spodbudo, da sem naredil, česar brez njih najbrž ne bi."

Nagrada gre tudi igralskemu kolektivu v uprizoritvi Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Posebno nagrado je žirija namenila umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci v izvedbi Drame SNG-ja Maribor. "Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot," beremo v utemeljitvi. "Če bi človek pogledal tole našo sliko, bi mislil, da svet stoji na ženskah. Ampak če pogleda še enkrat, vidi, da lahko svet obstaja samo, če stoji na kolektivih, takšnih ali pa drugačnih. Ker samo skupaj lahko naredimo spremembo," je ob prevzemu nagrade v imenu kolektiva dejala igralka Katarina Stegnar.

Najboljšo kostumografijo prejšnje sezone je zasnoval Alan Hranitelj za uprizoritev Leonce in Lena v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, nagrado za avtorsko glasbo pa je dobil Damir Avdić za Antigono v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana. Andrej Rozman - Roza dobi nagrado za prevod dela kultne londonske skupine The Tiger Lillies za uprizoritev Peter Kušter v izvedbi SNG-ja Nova Gorica.

Gledališki kritiki izbrali drugače
Ob koncu Borštnikovega srečanja najboljšo uprizoritev pretekle sezone izbira Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. To se je odločilo za predstavo Zločin in kazen v režiji Mirjane Medojević in produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Saša Pavček: Dajmo mladim pogum za mnoge zmage
Kot veleva tradicija, je bila že pred podelitvijo znana dobitnica Borštnikovega prstana. Tega si je etos nadela Saša Pavček. Njeni stanovski kolegi so jo opisali kot celovitega in lepega človeka, veliko in genialno igralko, mojstrico nians, podtalnih, duhovitosti, ki je obenem brez zadržkov do raziskovanja temin. Je kompletna igralka, ki počne še toliko drugih stvari, od pisanja poezije, esejev do poučevanja. V predstavitvi njenega obsežnega opusa so med drugim spomnili na besede, ki jih je zapisala v svojem eseju. "Zakaj igralka igra? Da njeno bivanje nekam pelje." Saša Pavček, ki je nagrado prejela iz rok kolega Vlada Novaka, ob prevzemu pa na noge dvignila dvorano SNG-ja Maribor, se je ljubiteljem gledališča in umetnosti zahvalila za izkazano čast. "Hvala soigralkam in soigralcem za prvinsko norost, režiserjem za pravo smer, režiserkam za razumevanje življenja, dramaturginjam za uvid, lektoricam, lektorjem za jasno misel, glasbenikom, scenografom, kostumografom za lepoto. Hvala vsem, ki ste za odrom kot bele ptice pomoči. Hvala, občinstvo, za moč, ki prihaja iz dvoran. Dajte jo še mladim, da se oborožijo za boj v tem zlasti zanje krivičnem času. Dajmo mladim pogum za mnoge zmage," je zbranim in gledalcem pred malimi zasloni položila na srce. "Želim, da z radostjo slavimo gledališče, da iz črne kletke odra skupaj naredimo luč. Kajti gledališče ni le ogledalo, je živ obraz slehernega človeka," je še dejala in se za konec zahvalila svojim ljubim.

Tudi čez tisoč let bodo z umetnostjo ustavljali čas
Večer sta povezovala igralca Ana Urbanc in Jurij Drevenšek, ki sta se v uvodnem nagovoru v duhu zimzelene popevke zazrla tisoč let v prihodnost in se spraševala, kaj bo takrat z gledališčem, ali bodo ljudje še znali ljubiti, jokati. Bodo, če se le ne bodo izgubili, izgubili tiste iskre in srca ter svobodo, sta optimistično sklenila. In z umetnostjo bodo še vedno skušali ustavljati čas. Sicer pa se je na festivalu letos zvrstilo nekaj več kot 60 dogodkov, poleg gledaliških predstav še produkcije študentov ljubljanskega AGRFT-ja, filmski večeri, strokovna srečanja, pogovori, razstave in bralne uprizoritve.

Skleniti velja z besedami, ki jih je za Televizijo Slovenija pred podelitvijo povedala Saša Pavček, ki pravi, da je nagrade vesela in zanjo hvaležna. Obenem pa se počuti slovesno, ker je to praznik igralca, igralke, gledališča in umetnosti na splošno. "V gledališču so pomembni vsi ljudje, ki sodelujejo, posebej pa so pomembni skupna energija na odru in naše skupno delo, naše skupne sanje. In včasih se zgodi, da je to tudi naša skupna sreča."


Spodaj si lahko ogledate posnetek podelitve Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana ter pogovor z letošnjo lavreatko Sašo Pavček.



Želim, da z radostjo slavimo gledališče, da iz črne kletke odra skupaj naredimo luč. Kajti gledališče ni le ogledalo, je živ obraz slehernega človeka.

Saša Pavček

Opazili smo, da dramsko besedilo trenutno ni aktualno, od enajstih predstav so samo štiri narejene po dramski predlogi, od katerih je pravzaprav samo ena boleče aktualna za naš čas in prostor. Prav tako opažamo, da ustvarjalci predstav dajejo jezik v drugi plan, veliko predstav je jezikovno slabo pripravljenih, v avtorskih predstavah pa opažamo, da sta tako jezik kot tudi gledališko besedilo izrazito neenakovredna elementa v primerjavi z drugimi elementi gledališča, kot so igra, vizualna podoba, zvočna podoba.

Žirija o letošnji beri

Zakaj igralka igra? Da njeno bivanje nekam pelje.

Saša Pavček