Ob štiridesetletnici ustanovitve skupine Buldožer in izdaji njene debitantske plošče Pljuni istini u oči, ki je luč sveta ugledala decembra 1975, se danes odpira razstava v Galeriji Photon (do 17. 7.) ter Kinu Šiška (do 12. 6.). Foto: Miro Mele
Ob štiridesetletnici ustanovitve skupine Buldožer in izdaji njene debitantske plošče Pljuni istini u oči, ki je luč sveta ugledala decembra 1975, se danes odpira razstava v Galeriji Photon (do 17. 7.) ter Kinu Šiška (do 12. 6.). Foto: Miro Mele
Buldožer, Prepovedano plakatiranje: zgodba o Buldožerju, 1978
Njihov prvenec je bil umaknjen iz prodaje brez uradnega pojasnila, neuradno zato, ker Buldožer kvari mladino in jo navaja na seks, droge, alkohol in samomor. Foto: Tono Stojko
Buldožer, Prepovedano plakatiranje: zgodba o Buldožerju, 1980
Bolj kot le klasična rockerska zasedba so bili Buldožerji sprva večmedijski kolektiv, ki je posegal tudi v svet vizualne kulture, filma in uprizoritvenih praks. Foto: Vojko Flegar

Ob štiridesetletnici ustanovitve skupine Buldožer in izdaji njene debitantske plošče Pljuni istini u oči iz leta 1975 je v Kinu Šiška in Galeriji Photon - Centru za sodobno fotografijo na ogled pregledna razstava fotografij, videoposnetkov in grafičnih izdelkov skupine, ki so pomembno soustvarjali njeno celostno podobo. Publikacija ob razstavi bo zaobjela še širše dogajanje na kulturno-umetniškem in popkulturnem področju v Ljubljani in Sloveniji v 70. letih, v času in kontekstu, iz katerih je izšla tudi skupina Buldožer ter uvedla skrajen odklon od tedanje popularne in tudi rockerske glasbe.
Temelj kontrakulture v prepletu umetniških praks
Njihova prva plošča je bila ena prvih dolgometražnih LP-izdaj v Sloveniji in prvi rockalbum s popolnoma avtorsko glasbo. V obdobju popevkarstva, ko so imeli glavno besedo pri kreiranju okusa skladatelji in uredniki državnih radiotelevizij, so ostro zarezali v tedanje družbeno in kulturno tkivo ter pripravili teren vsemu tistemu, kar je sledilo koncertu Pankrtov na moščanski gimnaziji. Pri Buldožerju so se idejno napajale tako punk- in novovalovske zasedbe kot avantgardno usmerjene rockerske skupine.
Bolj kot le klasična rockerska zasedba so bili Buldožerji sprva večmedijski kolektiv, ki je posegal tudi v svet vizualne kulture, filma in uprizoritvenih praks. V svoje žive nastope so vključevali teatralne, performativne in literarne elemente, ki so bili integralni del njihovega celostnega izraza. Prav toliko kot njihova zvočna slika so skupino definirali tudi naslovnice plošč, plakati, uprizorjene fotografije, filmski nastop, teatralna odrska pojavljanja in televizijski nastop, je v katalogu zapisal kustos razstave Miha Colner.
Buldožer kvari mladino
Z veliko mero humorja in ironije, nepredvidljivostjo in politično nekorektnostjo so člani Buldožerja naslavljali rigidni ideološki ustroj, moralizem malomeščanstva in trdno zasidrane družbene konvencije, zlasti v (popularni) kulturi in umetnosti. Njihov prvenec Pljuni istini u oči (1975) je bil umaknjen iz prodaje brez uradnega pojasnila, neuradno pa je bilo, da Buldožer kvari mladino in jo navaja na seks, droge, alkohol in samomor, kot je v katalogu ob razstavi zapisal Igor Bašin. V puritanskem navalu ločevanja med visoko umetnostjo in popularno kulturo pa so tudi plošče Buldožerja dobile etiketo "šund".
Na razstavi bodo med drugim sodelovali fotografi in sopotniki skupine, kot so Igor Antič, Janez Bogataj, Vojko Flegar, Jure Jančič, Zvone Kukec, Tomaž Lunder, Miro Mele, A. Milačić, Marjan Paternoster, Matjaž Prešeren, Goran Pavelić Pipo, Željko Stojanović, Tone Stojko idr.

Buldožer: 40 let Pljuvanja resnici v oči
Buldožer: 40 let Pljuvanja resnici v oči