Bogoslav Kalaš, Vana v Savskem naselju, 2013, aerografija na platnu. Foto: MGLC
Bogoslav Kalaš, Vana v Savskem naselju, 2013, aerografija na platnu. Foto: MGLC
Albin Brunovsky, Odchod, 1966, jedkanica, suha igla. Iz zbirke MGLC.
Albin Brunovsky, Odchod, 1966, jedkanica, suha igla. Iz zbirke MGLC-ja. Foto: MGLC
Ištvan Išt Huzjan, Lipa iz Pod lipami, 2014, monoprint (edicija sedmih odtisov).
Ištvan Išt Huzjan, Lipa iz Pod lipami, 2014, monoprint (edicija sedmih odtisov). Foto: MGLC
Janez Knez, Zadnja cigareta, 1961, sitotisk. Iz zbirke MGLC.
Janez Knez, Zadnja cigareta, 1961, sitotisk. Iz zbirke MGLC-ja. Foto: MGLC

Postavitev Prečenje, odprtje ob 19.00 bo spremljal performans Ištvana Išta Huzjana, preizprašuje možnosti zbirke MGLC-ja in obravnava medijsko ploskost grafike kot potenciala v razmerju s sodobnimi umetniškimi praksami. Ob dela iz zbirke centra so postavljeni projekti Ištvana Išta Huzjana, Vlatke Horvat, Bogoslava Kalaša, Arasa Özgüna in Sandre Sterle.
MGLC se ponaša z eno najobsežnejših zbirk grafik in avtorskih publikacij slovenskih in mednarodnih ustvarjalcev v Sloveniji. Začetki njenega formiranja segajo v čas po drugi svetovni vojni in so tesno povezani z ljubljanskim grafičnim bienalom ter njegovo neformalno mrežo umetnic in umetnikov, kustosov in umetnostnih institucij.
Pomemben del zbirke predstavljajo umetniške publikacije, knjige umetnikov ter vse tiste oblike in žanri, ki jih je mogoče reproducirati, izdajati ali objavljati. Na nekakšno večno sobivanje bienala in zbirke, ki pa se zaradi svojih distribucijskih specifik marsikdaj tudi razideta, še posebej opozarjajo revitalizacija grafičnega bienala po letu 2000, vključevanje

drugih medijev v bienale ter politika aktivnega odkupovanja del v različnih oblikah umetniškega tiska.
Kritični razmislek o zbirki, ki je ujeta v primež medija
Logar je pri svoji postavitvi izhajal iz razkola oziroma napetosti, ki nastaja med bienalom in zbirko. Razstava želi spodbuditi kritični razmislek o zbirki MGLC-ja, ki je po eni strani pomembna zapuščina določenega prostora in časa, na drugi strani pa daje vtis, da je ujeta v primež medija, iz katerega se ne zna dokončno izviti.
Največji potencial zbirke kustos ni prepoznal v individualnih umetniških pozicijah, ampak v povezovanju v novo skupno celoto. Izključno na ta način lahko zbirka pridobi simbolno in tudi ekonomsko vrednost, obenem pa ji na ta način omogoča aktualnost in svežino.
Izbor skuša prikazati tako vsebinski, formalni kot tudi časovni razpon zbirke MGLC-ja, pri čemer se sistem izbora osredotoča na vprašanje umetnika kot nekakšnega kronista časa. Ker pa se razstava osredotoča predvsem na vprašanje možnosti in distribucije zbirke ter preseganje monolita medija grafike, so umetniškim delom iz zbirke sopostavljena dela sodobnih avtorjev, ki s specifikami svojih umetniških praks, a vendarle vsak na svoj način neposredno preizprašujejo vlogo medija, njegovo vzdržnost ter pomen njegove raznovrstnosti v kontekstu razstav sodobne vizualne umetnosti.