Gre za zadnjo spremljevalno razstavo ob postavitvi razstave Kolo, 5200 let, na ogled pa bo do 20. aprila. V sodelovanju z Zavodom za podvodno arheologijo želijo predstaviti kompleksnost arheoloških raziskav, ki so jih zadnja leta izvedli v Ljubljanici in njenih pritokih.
Vodni tok Ljubljanice in Male Ljubljanice z obrežji od izvirov v Močilniku in Retovju do razvodja Ljubljanice in Gruberjevega kanala na Špici v Ljubljani je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Spomeniku pripada še del reke Ljubije na Vrhniki do sotočja z Ljubljanico ter razširjeno območje spomenika med Kaminom pri Bevkah in ledino Livada pri Podpeči. Kako bogata je s historičnimi predmeti struga Ljubljanice s pritoki, pove podatek, da so do zdaj pod vodno gladino na tem območju našli več kot 8.000 predmetov iz različnih obdobij. Še vedno pa je, denimo, blizu struge pri Verdu ujeta edinstvena najdba rimske tovorne ladje iz 1. stoletja.
Leta 2008 je Slovenija ratificirala Konvencijo o varovanju podvodne kulturne dediščine (sprejeto v Parizu leta 2001) in se s tem zavezala k zaščiti kulturnih ostankov v vodnih okoljih in uskladitvi standardov podvodnih raziskav.

Podvodna arheologija, ki zaobjema arheološke raziskave v potopljenih okoljih, kot so morja, reke, jezera, močvirja in potopljene jame, se ukvarja tudi s prepoznavanjem, dokumentiranjem in zaščito kulturnih ostankov in situ ter dvigovanjem in poterensko obdelavo oziroma analizo.
Raziskovanje rimske ladje
Na razstavi so predstavljeni specifični metodološki in tehnični pristopi, ki zagotavljajo ustrezno in kakovostno izvedbo takšnih raziskav. Ogledati si je mogoče tudi film o arheoloških raziskavah rimske ladje in vzpostavitvi državnega depozitorija za moker arheološki les iz leta 2012. Obsežnejši projekt podvodnih raziskav poteka v zadnjih letih na rimski ladji v Ljubljanici pri Vrhniki. Cilj raziskav je natančno dokumentiranje stanja ohranjenih delov ladje, njene velikosti, ogroženosti in zaščite in situ.