Igralko Marušo Majer je Abram - prosto po Delacroixu - upodobil kot
Igralko Marušo Majer je Abram - prosto po Delacroixu - upodobil kot "Marianne slovenske prekarne scene". Foto: Uroš Abram / Narodna galerija
Jela Krečič
Krečičeva je znana po ekskluzivnem intervjuju z Julianom Assangeem za Delo leta 2013, njene filozofske raziskave pa se osredotočajo na filme, televizijske serije in estetiko. Njen romaneskni prvenec nosi naslov Ni druge, o njem pa je precej lepega povedal tudi avtoričin mož, Slavoj Žižek. Foto: Uroš Abram / Narodna galerija
Jernej Lorenci
Jernej Lorenci, gledališki režiser, v procesu postopnega "razgaljanja". Foto: Uroš Abram / Narodna galerija

V Narodni galeriji bodo nocoj odprli razstavo Uroša Abrama z naslovom Dialoški portreti (2013-2017) - portreti slovenskih sodobnih umetnikov za tednik Mladina. Abram v podobah sodobnih ustvarjalcev dokumentira kaotični proces preobrazbe osnovnih določil umetniškega ustvarjanja in kulturne politike v današnjem trenutku.

Umetnik stopi v družbo
Kot so zapisali v galeriji, v seriji portretov sodobnih slovenskih ustvarjalcev Abram predstavlja njihove podobe kot kolektivne stvaritve, katerih produkcija je podrejena natančno opredeljeni dialoški metodi. V njih se nam razodene nov etos sodobnega umetnika, ki je zapustil svoj posvečeni prostor ustvarjanja, da bi ustvarjalni praksi vrnil družbeno odgovornost in umetnosti njeno izgubljeno avro.

Abramovi dialoški portreti s svojstveno obliko sodelovanja portretista in modela presegajo običajne portretne žanre. Te mora avtor upoštevati zato, da bi s podobo zajel in posredoval bistvo portretirančevega bivanja v individualnem in javnem smislu.

Portreti nam spregovorijo o tem, kdo in kaj so danes umetniki, odkar je postmoderna tako radikalno razvrednotila pojem visoke umetnosti in so se ustvarjalci sami odrekli vzpostavljeni podobi umetnika kot družbenega subjekta - poduhovljenega dobrotnika človeštva, ki se ne glede na žrtve razdaja za nekaj, kar presega njega in samo eksistenco; podobi ustvarjalca, ki je ločena od siceršnjega sveta med stenami njegovega ateljeja, kjer raziskuje in snuje podobe nadčasovnih resnic.

Pogoji neoliberalnega kapitalizma umetnika silijo, da se spopada z življenjem samim, z zagotavljanjem eksistence v pregretih razmerah izkoriščanja, družbene marginalizacije, materialne in intelektualne prikrajšanosti. Ob izgubi položaja umetnosti kot privilegirane družbene dejavnosti in ob njenem zdrsu na lestvici družbenih vrednot umetnikom ostaja samo boj za popolno družbeno preobrazbo, so še zapisali v galeriji.

Diplomant slavnega FAMU-ja
Abram se je rodil leta 1982 v Novem mestu. Po študiju fotografije na praški akademiji FAMU, kjer je leta 2010 diplomiral, je deloval na področju oglaševanja, izobraževanja, predvsem pa ustvarjal na področju avtorske fotografije.

S prvo fotografsko razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je postal najmlajši tam razstavljeni avtor, pozneje pa je med drugim razstavljal na slovitem sejmu fotografije Paris Photo v Louvru v Parizu. Trenutno deluje kot fotograf tednika Mladina. Kot umetniški vodja je skrbel za festival Noster v Kostanjevici na Krki in kot mentor sodeloval na festivalu Fotopub v Novem mestu. Živi in ustvarja med Kostanjevico na Krki in Ljubljano.

Razstava v Narodni galeriji bo na ogled do 21. maja.