Beseda v slovenščini nima enakovrednega izraza, najboljši približek predstavlja koprnenje, pomensko pa se približa z nam bolj poznanim sevdahom. Skupek čustev je vezan na dogodke ali izkustva iz preteklosti.

Ti so nekoč vzbujali srečo, v sedanjosti pa odzvanjajo z veseljem in sočasnim upanjem na ponovno doživetje/občutenje, a z zavedanjem, da je to morda nemogoče. Saudade torej predstavlja svojevrstno koprnenje po nečem, kar ni sedanjost; zazrto je v preteklost in se obenem obrača k prihodnosti.

Meta Grgurevič (1979) je multimedijska umetnica, ki v svojem delu izhaja iz združevanja umetnosti in tehnologije. Leta 2007 je končala podiplomski študij slikarstva na likovni akademiji v Benetkah. Poleg samostojnih projektov pogosto sodeluje tudi z drugimi umetniki, od leta 2010 intenzivno z vizualno umetnico Uršo Vidic.

Aktualni projekt Mete Grgurevič Saudade spada v sklop samostojnih predstavitev slovenskih umetnikov mlajše generacije v Kulturnem centru Tobačna 001, kot so bili v preteklih letih Sašo Sedlaček, Mark Požlep, Jaša, Urša Vidic in Miha Štrukelj, ki pripravijo projekt posebej za ta razstavni prostor.

Alenka Trebušak, kustosinja samostojne razstave Grgurevičeve, ki jo bodo tam odprli danes ob 19.00, je zapisala: "Zvočno-vizualne strukture Mete Grgurevič spreminjajo razstavišče v ambientalni prostor; posamični elementi se vsebinsko povezujejo in pripomorejo k vzbujanju čutne izkušnje. Ta lebdi na presečišču zgodovine in spomina, ostaja neulovljiva in prepuščena prihodnosti."