Antoni Tàpies: A4, barvna jedkanica, akvatinta in karburund, 1985. Foto: Comissió Tàpies, VEGAP, Ljubljana, 2016.
Antoni Tàpies: A4, barvna jedkanica, akvatinta in karburund, 1985. Foto: Comissió Tàpies, VEGAP, Ljubljana, 2016.
Antoni Tàpies
Antoni Tàpies: La Main, jedkanica in akvatinta z reliefnim tiskom, 1976. Foto: Comissió Tàpies, VEGAP, Ljubljana, 2016. MGLC, Zbirka nagrajenci bienala.

Na razstavi, ki jo je MGLC pripravil v sodelovanju s Fundacia Antoni Tàpiesom, bo na ogled njegov grafični opus, ki je nastal med letoma 1959 in 1987, razstavljeni pa so tudi umetniški objekti s konca 80. let 20. stoletja. Prav grafika je tista, ki slikarja, kiparja, grafika in teoretika Antonija Tàpiesa (1923−2012) morda najbolj povezuje z Ljubljano. Sedemkrat je namreč sodeloval na ljubljanskem grafičnem bienalu, prvič leta 1967, in takoj prejel veliko nagrado. V mednarodni prostor je eden glavnih predstavnikov informela vidneje prodrl sredi 50. let, pomembno pa vplival tudi na več slovenskih umetnikov smeri, med drugim Janeza Bernika, Bogdana Borčića in Andreja Jemca.

Rdeča nit Tàpiesovega dela je snovnost, ki pa ga ni zanimala s formalnega vidika, temveč v možnostih njenega preoblikovanja. Njegova dela so vselej oprijemljiva, reliefna, temeljno izraznost polaga v material. Najde ga v pesku, zemlji in marmornem prahu, ki jih vključuje v medij grafike, odpira nove izrazne možnosti, obenem pa tradicionalne ustvarjalne postopke prilagaja novim tehnikam in materialom. Svetu grafike do tedaj še neznane tehnike so postale prepoznavna značilnost Tàpiesovega zrelega ustvarjanja, ki odpira razmislek o snovi.

Tàpies je večkrat dejal, da je bakreno ploščo uporabljal tako, kot bi uporabljal karton ali kos papirja, saj se je vsakršnega dela lotil v enakem duhu. Z grafiko se je začel intenzivneje ukvarjati na pobudo založnikov. Prve so nastale že leta 1947, vendar pa se je mediju neprekinjeno posvetil šele ob koncu 50. let. V naslednjih letih je sodeloval predvsem s šestimi založbami, ki so bile ključnega pomena za njegovo grafično ustvarjanje - Sala Gaspar, Barcelona; Erker Galerie, St. Gallen; Maeght y Lelong, Pariz; Edicions Polígrafa, Barcelona; Galeria Toni Tàpies, Barcelona.

Njegov opus sestavlja niz ponavljajočih se podob in oblik. Sodi v tisto linijo (abstraktnih) umetnikov, ki so najčistejšo izrazno lastnost prepoznali v glasbi, kar se odraža v umetnikovem združevanju preprostih elementov v procesu, ki ga namenoma prepušča naključju. Tudi serija Variations sur un thème musical iz leta 1987 je neposreden odmev Tàpiesove naklonjenosti glasbi, ki jo je navsezadnje navdihnila prav tema Roberta Schumanna.

Predavanja o Tàpiesovemu vplivu na slovensko umetnost
V MGLC-ju bodo razstavo pospremili s predavanji uveljavljenih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, med drugim Jožefa Muhoviča, Barbare Borčić in Nadje Gnamuš. Po razstavi pa bosta vodila Breda Škrjanec in Žiga Kariž. Danes ob 18.00 bo razstavo odprl José Luis de la Peña Vela, veleposlanik Kraljevine Španije v Sloveniji, jutri ob 11.00 pa bo po postavitvi vodila kustosinja Núria Homs. Razstavo z naslovom Antoni Tàpies, Grafika 1959–1987 lahko ujamete do 5. junija.