Tokrat se Jaka Babnik osredotoča zlasti na ljudsko kreativnost, ki ne upošteva dominantnih estetskih kodov in ne sledi smernicam urejanja okolja, medtem ko se v njej neizogibno zrcalita specifična lokalna ikonografija in kulturni kod. Foto: Galerija Miklova hiša
Tokrat se Jaka Babnik osredotoča zlasti na ljudsko kreativnost, ki ne upošteva dominantnih estetskih kodov in ne sledi smernicam urejanja okolja, medtem ko se v njej neizogibno zrcalita specifična lokalna ikonografija in kulturni kod. Foto: Galerija Miklova hiša
Fotografije iz serije Why So Serious?, ki so bile(zgolj) v določeni meri posnete v Sloveniji, namerno neizdajajo svoje provinjence, ampak obravnavajo fenomenimproviziranega in nenačrtovanega urejanja okolja v vsejsvoji univerzalnosti, je zapisal kustos Miha Colner. Foto: Galerija Miklova hiša
Babnik je prizore dokumentiral brez vnaprejšnjih načrtov in okvirov, na podlagi lastne vizualne senzacije. Foto: Galerija Miklova hiša

Namesto odločne izjave pa se v podobah zrcalijo nekatera poglavitna vprašanja v zvezi z urejanjem bivanjskega prostora. Zakaj se te na videz nelogične strukture pojavljajo in pritegnejo pozornost? Zakaj tako resno dojemati organizacijo lastnega življenja in prostora? Zakaj tovrstne absurdne situacije sprožajo zgražanje in posmeh? Razstava Why So Serious?, ki jo bodo odprli danes ob 19.00 v Galeriji Miklova hiša v Ribnici, bo na ogled do 14. maja.

Osrednji predmet Babnikove dolgoročne vizualne raziskave so (stalne ali začasne) umetelne strukture, ki očitno ne služijo nobenemu namenu ali za katere pogosto ni jasno, kakšna je bila njihova izvorna ali predvidena funkcija. S tem avtor dosledno nadaljuje linijo fotografskega izraza, kjer se posveča raziskovanju fenomenov človekovega bivanjskega okolja. Tokrat se osredotoča zlasti na ljudsko kreativnost, ki ne upošteva dominantnih estetskih kodov in ne sledi smernicam urejanja okolja, medtem ko se v njej neizogibno zrcali specifična lokalna ikonografija in kulturni kod. S tem postavlja vprašanja o naravi javnega in zasebnega prostora, o tem, kdo odreja standarde njegove zunanje podobe, ter o ozadju teh navideznih paradoksov – so le-ti res le plod slabega načrtovanja ali na sebi nosijo tudi drugačne simbolne pomene? V času pospešene gentrifikacije zunanjega okolja so ti pojavi še posebej aktualni, saj obravnavajo samonikle ustvarjalne pristope ter hkrati pričajo o enormni produkciji umetelnih struktur v obdobju Antropocena.

"Četudi je ustvarjena zavestno in načrtno, kot posledica študijskih popotovanj, pričujoča serija ni klasična fotografska topografija. Predmet raziskovanja je vse preveč nedoločen in izmuzljiv. Ciklus Why So Serious? Jake Babnika namreč predstavlja naslednjo stopnjo njegovega proučevanja različnih namembnosti bivanjskega prostora. Osrednji predmet raziskave so začasne ali stalne (povečini arhitekturne) strukture, ki so nekje na poti izgubile svojo izvorno namembnost ali pa je nikoli niti niso imele, zato obveljajo za paradokse, tujke v okolju in osamelce. So alternativa pogosti aspiraciji po strogo smiselno organiziranem zunanjem okolju. Fotograf se je osredotočil na lastno neposredno okolico, širši prostor v katerem živi in ga zatorej tudi dobro pozna," je o razstavi zapisal kustos Miha Colner.

Jaka Babnik (1979) je diplomiral iz sociologije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1996 deluje kot samostojni umetnik, fotograf, snemalec in filmar, ki je posnel zajetno število fotografskih serij in filmov o slovenski skejterski sceni. V obdobju 1998—2006 je bil urednik fotografije pri slovensko-hrvaški reviji Pendrek, nato je v obdobju 2006—2009 urejal revijo Kontejner. Leta 2006 je posnel glasbeni dokumentarni film Listen to Srečna mladina. Deluje kot fotograf, kurator in založnik, ki se je uveljavil s številnimi odmevnimi projekt,i kot je Art of Asphalt (skupaj s Sergejom Vutučom), in fotografskimi serijami, kot sta We Are Dogs! (2009) in Jebodrom (2014). Od leta 2012 vodi (skupaj z Boštjanom Pavletičem) neodvisno fotografsko založbo Rostfrei Publishing. Živi in deluje v Ljubljani.