"Natančnega datuma izgradnje ne vemo. Vsi postavljajo čas izgradnje v poznem poletju ali jeseni 1916. Zakaj? Marca in aprila 1916 je prišel na soško fronto, natančneje na Bovško, 4. bosansko-hercegovski polk," pojasnjuje Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Posočju. V omenjeni enoti so bili pripadniki treh veroizpovedi, ki živijo v Bosni in Hercegovini - katoličani, pravoslavci in muslimani. Če upoštevamo, da šteje popoln polk približno 4.000 vojakov in da je bila muslimanov približno tretjina, to pomeni med 1.000 in 1.300 islamskih vernikov, še razlaga.
V Logu pod Mangartom so džamijo verjetno postavili zaradi njegove odmaknjenosti od fronte. V zavetju Rombona so bile razmere že bolj umirjene in varne, zato je imela avstro-ogrska vojska v Logu tudi bolnišnice in pokopališča. V sklopu tega je bilo primerno urediti tudi verski objekt.
Džamijo so domnevno gradili pripadniki 4. bosansko-hercegovskega polka. "Nimamo pisnih dokazov o mošeji, ampak po ohranjenem fotografskem materialu vidimo, da je bila lesena. Približno lahko ocenimo tudi dimenzije, ker so na nekaterih fotografijah tudi ljudje. Objekt je bil približno tak kot velika hiša, približno osem metrov višine in širine, minaret pa je imel približno enajst metrov višine. Tudi to, da danes na tistem mestu ne najdemo ničesar več razen nekaj kamnov, nam govori o tem, da je bila verjetno v celoti iz lesa, razen morda nekaterih delov temeljev."

Kako in zakaj je prišlo do rušenja, ni znano. "Dolgo se je namigovalo, da naj bi jo podrli Italijani, ko so po vojni prišli sem in prevzeli oblast nad Primorsko. Nekateri pa ugibajo tudi o tem, da naj bi jo podrli domačini, ko je začela propadati. Sam se bolj nagibam k drugi možnosti. Mošeja je bila tujek v okolju, nihče je ni uporabljal. Če se tega ne uporablja in se ne obnavlja, začne propadati. Glede na to, da so ljudje pobirali vse mogoče vojaške ostaline, so bile verjetno uporabne tudi stvari iz te mošeje," pojasnjuje Mihael Uršič.
Zdaj v vasi ni več nobenih ostankov mošeje. Nekateri domačini sicer pripovedujejo, da je ograja ob eni izmed hiš prej stala na minaretu, a Uršič zgodbi ne verjame.
Razen fotografij so raziskovalci zgodovine o džamiji našli le še časopisno poročilo iz rubrike Primorske novice v časniku Slovenec. Članek je sprožil nove dvome, saj v njem piše, da so džamijo ob Soči odprli 25. oktobra 1917, torej šele leto in pol po tem, ko je bosansko-hercegovski polk prišel k Soči. Uršič ugiba, da gre za napako novinarja ali za drugo mošejo, ki je morda stala v bližini.
Predstavniki islamske skupnosti že nekaj let redno obiskujejo Posočje, je povedal Uršič, in dodal, da se je pojavila ideja o postavitvi spominskega obeležja na kraju, kjer je stala džamija. Opozoril je, da bi bilo za to potrebno pridobiti številna dovoljenja. "Če pa je želja obojestranska, potem pa se lahko tudi na tem dela," je sklenil.
Pogled na kraj, kjer je stala džamija
Na kraju, kjer je pred sto leti stala džamija, je Peter Mlekuž iz Turističnega društva Log pod Mangartom povedal: Kot zdaj vidimo, je pred nami samo travnik. Če pa pogledamo malo pobliže in se malo sprehodimo, vidimo tudi temeljne kamne in mesto, kjer je stal minaret.

Postavitev objekta pove, da da je bila to multikulturna vas, predvsem zato, ker je bilo tukaj več vojakov različnih veroizpovedi in iz celotne avstro-ogrske monarhije. "Kot zanimivost, čeprav je to dejstvo verjetno širše znano: v primerjavi z drugimi vasmi, drugimi kraji na Bovškem, ki so bili izseljeni, Log pod Mangartom ni bil izseljen, ker je bil v zaledju soške fronte. Tukaj so bile bolnišnice, oskrba in podobno."

Ingrid Kašca Bucik, Radio Koper

Prisluhnite celotni oddaji Primorski kraji in ljudje: