Nizozemski slikar velja za predhodnika ekspresionizma in z neposrednim slikarskim izrazom za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva. Foto: EPA
Nizozemski slikar velja za predhodnika ekspresionizma in z neposrednim slikarskim izrazom za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva. Foto: EPA
Danes je ohranjenih 864 slik in skoraj 1.200 van Goghovih risb in grafik. Največjo zbirko njegovih del - več kot 200 slik, 437 risb in 31 grafik - hranijo v amsterdamskem van Goghovem muzeju. Avtor slik, kot so Pismonoša Rollin, Sončnice ali Avtoportret s povezanim ušesom, velja za predhodnika ekspresionizma. Foto: EPA
van Gogh sončnice
Leta 1888 je Vincent van Gogh v Arlesu slikal en šopek sončnic za drugim, da bi pripravil svojevrstno likovno dobrodošlico prihajajočemu prijatelju Paulu Gauguinu. Slike si je zamislil kot dekoracijo prijateljeve spalnice. Foto: EPA
Van Goghov muzej je letos po daljši obnovi odprl osveženo stalno postavitev o svojem najslavnejšem slikarju. Na ogled je tudi van Goghova originalna slikarska paleta. Foto: EPA
27. julija 1890, ko je bil star 37 let, naj bi se Vincent van Gogh ustrelil v prsi z revolverjem. Prič dogodka ni bilo, nikoli niso našli niti strelnega orožja. Naboj mu ni poškodoval notranjih organov, zato se je lahko sprehodil do penziona, kjer je prebival. Tam je dobil nujno zdravniško pomoč, a naboja jim ni uspelo odstraniti. Naslednje jutro je k Vincentu prihitel Theo, brata je našel v presenetljivo dobrem stanju, a že po nekaj urah je začelo slikarjevo počutje pešati zaradi vnetja rane. Vincent je umrl istega večera, 29 ur po tem, ko naj bi se ustrelil. Kot je dejal Theo, so bile bratove zadnje besede: "Žalost bo trajala večno." Foto: EPA

Projekt pripravlja Evropska van Goghova fundacija. Ta povezuje okoli 30 ustanov, ki se posvečajo varovanju in predstavljanju van Goghove dediščine.

Prireditve bodo potekale pod motom 125 let navdiha, češ da "Van Gogh še danes navdihuje številne, pa čeprav je že 125 let mrtev". Prek razstav in drugih dogodkov, tudi digitalne aplikacije, bosta predstavljeni van Goghovi življenje in delo.

V Monsu v Belgiji, ki bo v prihodnjem letu ob Plznu na Češkem nosil lento Evropske prestolnice kulture, bodo v Muzeju lepih umetnosti od 24. februarja do 17. maja na ogled postavili razstavo z naslovom Van Gogh v Borinageu - rojstvo umetnika. Kot so zapisali, je van Gogh v času skoraj dveletnega bivanja v Borinageu v Belgiji končal svojo pot duhovnika in izbral pot umetnika. Razstava bo združila okoli 70 slik in risb iz različnih mednarodnih zbirk.

Van Gogh (in druščina)
V Muzeju Kröller-Müller v nizozemskem mestecu Otterlo pa bodo pripravili razstavo z naslovom Van Gogh & Co, ki bo na ogled od 25. aprila do 27. septembra. Na njej bo poudarek na tradicionalnih žanrih, ki so prevladali ob koncu 19. stoletja - tihožitju, krajini, mestnih prizorih in portretih. Ob delih van Gogha, teh bo okoli 50, bodo na ogled dela njegovih sodobnikov iz zbirke muzeja.

Munch in Van Gogh, prvič skupaj
V van Goghovem muzeju v Amsterdamu pa bodo 25. septembra odprli razstavo z naslovom Munch: Van Gogh. Kot so zapisali na spletni strani fundacije, sta tako van Gogh kot Edvard Munch znana po čustveno nabitih slikah in risbah ter osebnih in inovativnih slogih, povezuje pa ju tudi življenje, polno stisk. Kljub številnim vzporednicam pa še nikoli nista bila skupaj predstavljena na razstavi. Razstava, ki bo to storila prvič, bo na ogled do 17. januarja 2016.

Dogodke načrtujejo tudi v pokrajini Brabant, kjer je umetnik živel nekaj časa. V Muzeju Het Noordbrabants v mestu 's-Hertogenbosch bo od 24. januarja do 26. aprila na ogled razstava z naslovom Oblikovanje v deželi jedcev krompirja, na kateri bodo predstavljena najizvirnejša dela oblikovalcev, povezanih z Brabantom.

V Arlesu v Franciji pa bo Fundacija Vincenta van Gogha pripravila razstavo z naslovom Van Goghove risbe - vplivi in inovacije. Ta bo odprta od 17. maja do 30. avgusta, na njej pa bo osrednja pozornost posvečena vplivu grafik in risb drugih umetnikov na Van Goghovo risbo in grafična dela.

Postavitev bo združevala okoli 40 van Goghovih risb in grafik ter dela, ki so ga navdihovala, med njimi grafike iz revij in grafike iz 19. stoletja, ki so močno vplivale na njegova zgodnja dela. Razstavljene bodo tudi replike japonskih grafik iz 17. stoletja. Poleg tega bodo predstavljene risbe van Goghovih sodobnikov. Van Gogh je v Arles prišel na začetku leta 1888 in tu preživel več kot 14 mesecev.

Poleg muzejskih projektov bodo v prihodnjem letu po različnih mestih in krajih potekale še številne druge dejavnosti. Tako bodo v francoskem mestecu Auvers-sur-Oise, kjer je van Gogh umrl in kjer je tudi pokopan, ponovno pripravili kulturni program, ki bo potekal od 5. aprila do 31. avgusta. Program, ki so ga naslovili Po van Goghovih stopinjah, je v mestecu potekal že v letošnjem letu, načrtujejo ga tudi v letu 2016.

Van Gogh je se rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije.

Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.

Najbližji model: on sam
Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov.

Razkol s prijateljem in tragična smrt
Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma so med njima nastala osebna nesoglasja in decembra je van Gogh v enem izmed svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 pa se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil v prsni koš.

Med njegova najpomembnejša dela se danes med drugim uvrščajo Avtoportret pred slikarskim stojalom, Čolni v Saintes-Maries, Nočna kavarna, Stol in pipa, Cerkev v kraju Auvers-sur-Osise, Perunike, Rumeno žito in ciprese v Saint-Remyju, Cerkev v Auversu, Dr. Raul Gachet in Žitno polje s krokarji.