Kuratorko 30. izdaje Grafičnega bienala Deborah Cullen, direktorico in glavno kustosinjo galerije Miriam and Ira D. Wallach na Columbia University v New Yorku, zanimajo tradicionalne grafične tehnike, ki ostajajo osrednji medij številinih umetnikov. Ti grafiko revitalizirjo in uporabljajo na zelo sodobne načine, da njihova dela na prvi pogled sploh ne delujejo več kot grafike. Ob tem pa je v tem delu sveta, opaža kuratorka, mogoča in zelo razvita tudi tradicija umetnikov, ki uporabljajo najnovejše tehnologije, kot je računalniška grafika.
Osrednja razstava bienala Prekinitev je zato dvodelna. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), kjer bodo danes ob 19.00 dogodek tudi odprli, je predstavljena tradicionalna grafika v sodobnem smislu, v Moderni galeriji pa bodo na ogled dela umetnikov, ki uporabljajo najnovejše tehnologije, a lahko njihova dela še vedno označujemo kot grafike. Cullenova letošnje izdaje ni želela osredotočiti zgolj na to, kako umetniki uporabljajo sam medij, temveč odpira tudi vprašanja načina komuniciranja. "Veliko projektov kaže, kako na našo vizualizacijo, komunikacijo, govor in pozornost vplivajo današnje informacije. Številni projekti so tako komentarji na hitre načine komuniciranja v sodobnem svetu," pojasnjuje.
Cullenova, ki je bila lani glavna kuratorka trienala El Panal/The Hive: 3ra TrienalPoligrafica de San Juan: America Latina y el Caribe v Portoriku je za osrednjo razstavo 30. Grafičnega bienala izbirala med približno 300 deli, ki so jo prepričala s kakovostjo, a jih je tudi zaradi prostorskih omejitev izbrala polovico.
Velika nagrada Govorici drevesa
Veliko nagrado letošnjega bienala prejme Maria Elena Gonzales za serijo z naslovom Govorica drevesa. Svoj izbor je komisija, ki ji je predsedoval Tevž Logar, v njej pa so bili še Chema de Francisco, Sally Tallant in Dusica Kirjakovic, obrazložila z besedami, da delo s svojo kompleksno zasnovo zarisuje možnosti, ki jih grafični proces kot tak v današnjem času ima. Umetnica izjemno precizno preči skozi različne izrazne medije, jih uravnoteženo povezuje v celoto, to pa prepričljivo zasidra v svojih konceptualnih izhodiščih. Serijo je navdihnilo srečanje s padlo brezo v gozdovih v bližini poletne umetniške kolonije, ki jo prireja Šola slikanja in kiparstva Skowhegan. Umetnica je lubje te breze zbrala in ga sploščila, izdelala risbe in radiranke, nato pa je njegove brazdaste vzorce skenirala, da bi videla, kakšni zvoki bodo pri tem nastali. Vzorce lubja je digitalno prevedla in jih dala lasersko zarezati v zavitek za mehanični klavir. Projekt gledalcu omogoči, da 'sliši glasbo' brezovega drevesa, je o delu zapisano v katalogu.

Nagrado občinstva bodo podelili enemu izmed umetnikov, sodelujočimi na osrednji razstavi Prekinitev. Nagrajencu priznanje prinese tudi uporabo umetniške rezidence oziroma grafičnega ateljeja v MGLC v letu 2015.
Grafika nekoč in danes
Ljubljanski grafični bienale je nastal sredi petdesetih let prejšnjega stoletja in med drugim na vrhuncu hladne vojne povezal vzhodno in zahodno umetnost. Grafično ustvarjanje, njegova reprodukcijska tehnika, je odlično ujela stanje v umetnosti in družbi na splošno. Konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih je s spremembo umetnostnih tokov v ospredje znova stopila t. i. individualna roka umetnika, grafični bienale pa se je posledično spopadel s krizo. Zadnje desetletje prejšnjega stoletja je prineslo novo naklonjenost grafiki, ki se je začela po letu 2001 povezovati z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, tedanji 24. bienale pa je začel proces revitalizacije in preverjanja strukture, organiziranosti in odnosa do domače in mednarodne javnosti.
Pomembno je, da grafika ohrani fokus, pravi kuratorka. "Umetniki uporabljajo vse medije. Menim, da ni medija, ki bi 'izumrl'. Včasih je slišati, da je slikarstvo mrtvo, vendar to ne drži. Se pa pojavljajo denimo kombinacije različnih medijev. Verjamem, da je prihodnost svetla. Tudi v polju grafike so odprta in se odpirajo številna vprašanja."

Ob osrednji razstavi bienala bo na ogled vrsta spremljevalnih postavitev, ki bodo popeljale po zgodovini bienala do pogleda v Grafične ateljeje Joana Miroja. Med drugim bo začasno razstavišče na Vošnjakovi 4 gostilo razstavo študentov slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, naslovljeno Kaj se je zgodilo, ki bo na ogled od 17. oktobra do 24. novembra. V sklop bienala sodi tudi projekt Brezdelje, disciplina in kazen, v katerem ob ljubljanskem sodelujejo še Bienale gibljivih podob Contour Mechelen (Belgija), Mednarodni bienale sodobne umetnosti Göteborg (Švedska) in Bienale sodobne umetnosti Liverpool (Velika Britanija).