Več kot 200 umetniških del 150 avtorjev je umeščenih v mikro razstavne ambiente. Sestava ambientov plasti različne vidike gledanja in gledalcu omogoča, da se med deli pomika naprej in nazaj v času ter raziskuje, kako posamezna dela odražajo predhodne umetniške prakse in informirajo sodobne umetniške tokove. Foto: BoBo
Več kot 200 umetniških del 150 avtorjev je umeščenih v mikro razstavne ambiente. Sestava ambientov plasti različne vidike gledanja in gledalcu omogoča, da se med deli pomika naprej in nazaj v času ter raziskuje, kako posamezna dela odražajo predhodne umetniške prakse in informirajo sodobne umetniške tokove. Foto: BoBo
60 let UGM
Kulturne krajine obsegajo prizore urbanih mizanscen, podeželja in narave, ki nas vodijo skozi različne družbene, zgodovinske in ideološke kontekste. Foto: BoBo
60 let UGM
Sklop umaknjeni subjekt ne tematizira odsotnosti subjekta ali osebne interpretacije, temveč prikazuje njuno implicitno, a umaknjeno prisotnost. Foto: BoBo

Razstava z naslovom 60! Panorama, ki jo je odprl minister za kulturo Uroš Grilc, je prva v nizu dogodkov ob jubileju galerije, ki je svoja vrata odprla februarja 1954.

Razstava bo na ogled do novembra, zasnovana pa je na dveh izhodiščih. Opredeliti želi izstopajoče poteze in značaj zbirke ter ob tem v retrospektivnem pogledu prepoznati trenutke, ki najdejo svoje reinterpretacije tudi v sodobnosti.

Heterogena zbirka
Razstava pokaže na heterogeno strukturo zbirke, ki so jo z odkupi in donacijami v desetletjih nastajanja formirale različne zbirateljske politike. Za zbirko je značilna večplastna identiteta, ki se kaže v trku med modernostjo in tradicijo, naprednimi in zapoznelimi ustvarjalnimi težnjami, pojasnjujejo v UGM-ju.

Med razstavljenimi bodo dela Ivana Kosa, Maksa Kavčiča, Slavka Tihca, Rudolfa Kotnika, fotografov Mariborskega kroga, Zmaga Jeraja in predstavnikov mlajše generacije, kot sta son:DA in Žiga Kariž.

UGM je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji z zbirko več kot 5.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografska dela, videoumetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti.

Galerija je del nekdanje meščanske palače iz prve polovice 19. stoletja in nekdanje cerkve celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja, a ji dotrajanost prostorov ne omogoča sodobnih muzejskih pogojev delovanja. Zato si že več desetletij prizadevajo za selitev v nove prostore.

Še vedno brez dolgoročne prostorske rešitve
Po spodletelem poskusu, da bi nove prostore dobili v času Evropske prestolnice kulture (EPK) v letu 2012, ko se je nov UGM najprej načrtoval na Lentu, nato pa v razvpitem kulturnem središču Maks na Studencih, je vodstvo galerije v zadnjem času okrepilo prizadevanja za selitev galerije v stavbo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) na Trgu Leona Štuklja.

Obenem občina zagovarja prenovo sedanjih galerijskih prostorov na Strossmayerjevi ulici, kar so v preteklosti že poskusili, a naleteli na težave z zakonitostmi varstva kulturne dediščine. A tako za prvo kot za drugo rešitev ni sredstev.