Nekdaj z morjem obdana kaznilnica, danes pa narodni park v zalivu pred San Franciscom - govorimo seveda o zloglasnem Alcatrazu - se je v soboto začasno prelevila v galerijo. V njej so na ogled posebej za to priložnost zamišljene instalacije slavnega kitajskega umetnika Aj Vejveja.

Aj, ki je sicer že desetletja morda (v svetu) najodmevnejši kritik kitajske vlade oz. njene "zgodovine" kršenja svobode govora in človekovih pravic, je razstavo v celoti zasnoval, ne da bi v Alcatraz sploh kdaj stopil. Oblasti mu namreč že vse od leta 2011, ko je bil 81 dni tudi uradno v hišnem priporu, preprečujejo odhod iz domovine.

Postavitev @Large tako tematizira predvsem vprašanja boleče osamitve; še posebej nazorna je mnogodimenzionalna umetnina Trace, zbirka portretov 176 aktivistov in političnih zapornikov; v celoti sestavljena iz legokock (natančneje: iz 1,2 milijona legokock).

Politični zaporniki, niste pozabljeni
"Kadar je posameznik zaprt zaradi svojih prepričanj, ga prevzame občutek osamitve, občutek, da je svet nanj pozabil," je pojasnila Cheryl Haines, direktorica Fundacije For-Site, ki je razstavo organizirala. "Na ta način umetnik zelo elokventno sporoča: Nismo pozabili na vas."

Nato je tu instalacija Stay Tuned. Gre za 12 zaporniških celic - v vsaki je stolček in zvočnik -, iz katerega se razlega govor drugega političnega zapornika (med njimi tudi denimo zaprtih pripadnic ruskega pankovskega kolektiva Pussy Riot).

Od trenutka, ko je Hainesova umetniku sploh ponudila možnost za postavitev razstave, pa do takrat, ko je bila postavitev dokončana, je minilo pičlih devet mesecev (veliko manj od dveh ali treh let, kolikor je v takih primerih običajno).

V Ameriko ni smel priti osebno
Umetnik mora upoštevati omejitve svojih potovanj v tujino in ni popolnoma jasno, kdaj bodo te umaknjene. Na novinarsko vprašanje, zakaj se ni mogel udeležiti odprtja v San Franciscu, je predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva odgovorila, da "ne razume, zakaj je ta priložnost pomembna". "Kitajska je država, kjer vladajo zakoni," je odgovorila. "Pristojna ministrstva skladno s kitajskimi zakoni in pravili urejajo prihode in odhode kitajskih državljanov."

Ste ga ujeli v Berlinu?
Postavitev v Alcatrazu tako raziskuje teme, s katerimi se 57-letni Aj ukvarja že vso kariero, obenem pa nadgrajuje odmevno retrospektivno razstavo, s katero je letos navdušil Berlin (tam je med drugim namreč razstavil kopijo celice, v kakršni je bil zaprt sam). A tokrat se osredotoča predvsem na izkušnje drugih političnih zapornikov.

Avtor "Ptičjega gnezda" sobiva ... s ptiči
Aj je zavzel štiri dele Alcatraza, tudi prostore, ki so praviloma za javnost zaprti. Ker je nekdanji zapor zdaj deloma predelan v zavetišče za ptiče, so morali organizatorji celotno razstavo postaviti brez kakršnega koli hrupnega orodja, ki bi motilo živali. Še posebej težavna je bila instalacija Refraction, pet ton težka skulptura iz čajnikov in odbojnih stekel iz Tibeta, ki jo je bilo treba sestaviti na roke. Obenem je umetnina postavljena za pleksisteklo, da ne bi motila v bližini gnezdečih kormoranov.

Hiperproduktivni umetnik
Ob vsem povedanem je zanimivo dodati, da se je v petek, samo dva dni po odprtju v Alcatrazu, odprla še ena Ajeva razstava, seveda tudi tokrat v avtorjevi odsotnosti. 300 let star grad v bližini Oxforda, palača Blenheim, gosti postavitev s prav tako politično močnim, čeprav za odtenek subtilnejšim sporočilom. Takoj ob vhodu v osrednjo dvorano se obiskovalci znajdejo pod skoraj dve toni težkim bleščavim lestencem, ki simbolizira sijaj in razkošje novodobne Kitajske. Pod njim je kakih 45 metrov dolga preproga, v katero so vtisnjene proge. Te simbolizirajo sledi, ki so jih za seboj pustili tanki, ki so leta 1989 na Trgu nebeškega miru zatrli proteste. Spet drugje je na tleh raztresenih 2.300 keramičnih rakov. Simbolizirajo število gostov, ki jih je Aj povabil na zadnjo zabavo, preden so oblasti uničile njegov atelje v Šanghaju.