Yael Bartana je pionirka izraelske državne umetnosti; da bi osvetlila sedanjost, se poslužuje estetske zapuščine državnosti in produciranja z njo povezane mitologije. Njeno najnovejše delo se močno nanaša na proces obratnega eksodusa deset tisočev mladih Izraelcev nazaj v Evropo ali ZDA. Foto: MGML
Yael Bartana je pionirka izraelske državne umetnosti; da bi osvetlila sedanjost, se poslužuje estetske zapuščine državnosti in produciranja z njo povezane mitologije. Njeno najnovejše delo se močno nanaša na proces obratnega eksodusa deset tisočev mladih Izraelcev nazaj v Evropo ali ZDA. Foto: MGML
Anat Ben-David, Popaganda – Voices from Hell, video, 2003.
Anat Ben-David, Popaganda – Voices from Hell, video, 2003. Foto: MGML
Public Movement, Training drill - večmedijska instalacija, 2008-2013.
Public Movement, Training drill - večmedijska instalacija, 2008-2013. Foto: MGML

Ključna linija, ki jo zagovarjajo sodobni izraelski umetniki, se kaže v poglobljenem in analitičnem ukvarjanju z zgodovino, onkraj črno-belega definiranja dogodkov, novo postavitev opisujejo v KC-ju Tobačna 001.

Svež pogled na sionistično zapuščino
Nekateri omenjeni umetniki živijo in ustvarjajo zunaj Izraela. "Ti umetniki bolj kot to, da bi metali kritično luč na današnji Izrael, svoje prostovoljno izgnanstvo izrabljajo za to, da ponovno proučijo sionistično zapuščino. Dejstvo, da se izraelska državna umetnost izvaja v mednarodnem prostoru, je razumljeno kot prevrat sionizma. V bistvu temu ponuja model za revizijo in za prihodnost, osvobojeno napak in grozodejstev, ki so sestavni del vsake utopije. Ponuja drugo priložnost," je ob razstavi zapisal kustos Avi Pitchon.

V čem je Izrael podoben državi NSK?
Pitchon, ki je leta 2010 kuriral prvo retrospektivo Irwina na Srednjem vzhodu, v svojem uvodniku k razstavi povleče zanimive vzporednice: "Do današnjih dni sta preživela dva eksperimenta modernističnih utopičnih držav: Izrael in Država NSK. Laibach in NSK sta prerokovala in izražala krizo in zaton Jugoslavije, se nanju odzivala ter jima služila kot katalizator - in danes gre Izrael skozi podoben proces paradigmatskega in ideološkega razpada. V primeru obeh je opaziti usihanje močne, nacionalne pripovedi, ki jo izrivajo kaotične, amoralne sile, kot sta divja privatizacija ali fundamentalistično izkrivljanje temeljnih mitov."

Zato kurator predlaga sledeče: "Izraelski umetniki in kulturni delavci lahko vzamejo in bi tudi morali vzeti za iztočnico in navdih slovenske zagovornike 'državne umetnosti' z mehanizmom čezmerne identifikacije in z zavestno, namerno ambivalentno rabo protislovij, s čimer ustvarja kompleksno mrežo akcije in reakcije: kritika okvarjene utopije, žalovanje zaradi načina, kako so se izgubili njeni nameni in notranji žar, hrepenenje po času, ko je bilo še mogoče pripadati nečemu večjemu kot le samemu sebi, in namen reciklirati – na simbolični in dobesedni ravni – drobljivo infrastrukturo države, medtem ko kapitulira pred kapitalom ali lastno nedejavnostjo in razkrojem."

Pitchon še posebej izpostavlja umetnico Yael Bartana. Da bi osvetlila sedanjost, "se poslužuje estetske zapuščine državnosti in produciranja z njo povezane mitologije". Njeno najnovejše delo se močno nanaša na proces obratnega eksodusa deset tisoč mladih Izraelcev nazaj v Evropo ali ZDA.

V KC-ju Tobačna 001 bodo razstavili več projektov umetnikov, ki so nastali v različnih medijih. Tako bodo na ogled dokumentarno gradivo, fotografije, slike in predmeti objektne umetnosti.

Na razstavi, katere odprtja se lahko udeležite danes ob 20.00, se bodo s svojimi deli predstavili Yochai Avrahami, Yael Bartana, Anat Ben-David, Yoav Ben-David, Pil in Galia Kollectiv, Public Movement, Ilya Rabinovich, Astrid Thingplatz ter Dani Karavan.