Razstave
()
AQUAE IASAE,
Relief z upodobitvijo treh nimf iz 2. oziroma 3. stoletja, ki so ga našli na severnem zidu izvirskega bazena. Vse tri v desni roki držijo trstiko, z levo roko, v kateri imajo venčke, so naslonjene na posode, iz katerih teče voda. Foto: Cankarjev dom
Kip boginje Minerve in podstavek iz prve polovice 2. Stoletja sta bila najdena v delih  -manjkajo deli rok, ščita in manjši deli napisa.
Kip boginje Minerve in podstavek iz prve polovice 2. stoletja sta bila najdena v delih - manjkajo deli rok, ščita in manjši deli napisa. Foto: Cankarjev dom
AQUAE IASAE,
Plošča z reliefno upodobitvijo božanstev zdravja in z napisom za blagor in zmage cesarja Karakale iz leta 213. Foto: Cankarjev dom
AQUAE IASAE,
Delno ohranjen marmorni kip iz začetka 3. stoletja upodablja Apolona-Sola z žarkovno krono na glavi. Upodobljen je v kontrapostu, s težo na levi nogi, naslonjen na trinožnik, okrog katerega je ovita kača. Foto: Cankarjev dom
AQUAE IASAE,
Plošča z reliefno upodobitvijo zakonskega para in napisom iz 3. stoletja. Foto: Cankarjev dom

Dodaj v

"Arheološki čudež" iz Varaždinskih Toplic

V Cankarjevem domu bo razstava na ogled do 26. oktobra
21. maj 2014 ob 16:32,
zadnji poseg: 21. maj 2014 ob 17:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zdravilno vrednost vrelcev Varaždinskih Toplic so znali ceniti že panonsko ilirski Jasi, nič manj Rimljani, ki so tam postavili veličastne terme. Njihov sloves je segal na različne konce imperija, domnevno so jih obiskovali tudi cesarji, nedvomno pa so se tam ustavljali ugledni predstavniki urbanih središč iz Poetovia in Celeie.

Preden se bomo v prestolnici z vrsto razstav vračali v čas njene predhodnice Emone, v Cankarjevem domu razstavljajo nekaj odkritij novejših izkopavanj območja antične
Aquae Iasae. Postavitev je nastala v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zagreba, kjer območje Varaždinskih Toplic raziskujejo že od leta 1953, pravo presenečenje pa so prinesla izkopavanja zadnjih let.

Kustosinja razstave in vodja arheoloških raziskav Dore Kušan Špalj jih je označila kot "arheološki čudež", saj so ob termalnem izviru, ki so ga Rimljani obdali z zidom, našli nepričakovano število različnih predmetov - od množice antičnih kovancev, kamnitih žrtvenikov do več kot 50 reliefov ter epigrafskih spomenikov.

Čas, ko so častili nimfe, Minervo, Apolona in Fortuno
Najdbe, kakršnih se niso nadejali, prinašajo ogromno količino informacij o izkoriščanju vrelca, za katerega so se Rimljani zahvaljevali nimfam. Njihove podobe krasijo številne reliefe, druge najdbe pa pokažejo, da so v naselbini Aquae Iasae častili še vrsto drugih božanstev. Na razstavi, ki bo za javnost odprta od jutri do 26. oktobra, je denimo na ogled kip boginje Minerve iz prve polovice 2. stoletja, ki se ikonografsko naslanja na grške skulpture boginje Atene. Častili so tudi Fortuno in Apolona, ki je prav tako razstavljen. Našli so tudi spomenike, ki potrjujejo kult čaščenja boga zdravilstva in zdravja Asklepija ter njegove hčerke, boginje zdravja, Higeje, Izide in Serapisa.

Izkopavanja so bila po besedah Dore Kušan Špalj zaradi nenehnih vdorov vode, blata in plinov (pomagali so si črpalko) velik izziv, težave, na katere so arheologi naleteli med izkopavanji pa predstavlja kratek dokumentarni film. Ta je vključen v mlajšim obiskovalcem namenjenemu kotičku, kjer lahko izvedo vse o antičnem posodju, kapitelih in še čem. Postavitev spremlja tudi mladinski katalog, ki ga je zasnovala Marija Skočir in oblikoval Brane Žalar.

O povezanosti z antičnimi kraji iz današnjega slovenskega ozemlja pričajo epigrafski spomeniki in kamnita plastika. Uporaba pohorskega marmorja in način obdelave ter stilske značilnosti figuralnih reliefov kažejo namreč na vez z istimi kamnoseškimi delavnicami, iz katerih prihajajo spomeniki iz Šempetra in veljajo za vrhunce noriško-panonskega kiparstva.

Rimska naselbina Aquae Iasae je na območju današnjih Varaždinskih Toplic živela od 1. do 4. stoletja. Rimljani so tam postavili javni kompleks z izrazito kultno-zdraviliškim značajem. Predvsem najdbe zadnjih let pomagajo razumeti različne faze gradnje kompleksa, ki je imel kopališki del, sestavljen iz kopališča z bazeni in bazilike, ter prostora s svetišči.

Urbanistična zasnova Aquae Iasaee je bila v celoti podrejena naravnim danostim. Poleg položaja izvira njeno podobo določa tudi relief naravnih teras na pobočju Topličke gore.
Na najvišji terasi so postavili osrednji del s hrami in kopališkim delom, na najnižjih stanovanjski del, v podnožju pa objekte, povezane s prometom, trgovino in sejmiščem.

Z razumevanjem za naravno okolje
Urbanistični kompleks foruma s templji in stebrišči ter monumentalnimi termami z baziliko kaže na izoblikovan odnos Rimljanov do naravnega okolja, veliki antični graditelji pa so znali doseči harmonično sožitje sakralne in posvetne arhitekture, ki izražata simbolne in funkcionalne razsežnosti umevanja prostora.

Poleg izvirne kamnite plastike in epigrafskih spomenikov - denimo žrtvenikov in posvetilnih napisov, so na razstavi na ogled tudi arhitekturni elementi (baze stebrov, kapiteli) in številni manjši predmeti, od oljenk do pasnih sponk. Več razstavljenih eksponatov je v Ljubljano prispelo neposredno iz avstrijskih restavratorskih delavnic in so prvič predstavljene javnosti, zatem pa bodo postavitev preselili v matični zagrebški muzej.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo