"Kultura je najstarejša zgodovina vsakega naroda in umetnost najžlahtnejša vsebina vsake kulture," je ob odkritju spomenika povedal predsednik Türk. Foto: RTV SLO
Drago Tršar
Avtor kipa je eden prvih študentov ljubljanske Akademije, na čelu katere je bil Jakac. Drago Tršar je mojstra spoznal kot - šofer. Foto: RTV SLO
Živahno kulturno dogajanje na Univerzi
Odkritje kipa Božidarja Jakca

Z razstavo umetniških del akademika Janeza Bernika so odprli tudi Galerijo Univerze v Ljubljani, ki bo spodbujala univerzitetni dialog med znanostjo in umetnostjo.

Jakčevo življenjsko in umetniško pot je očrtal dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Bojan Gorenec. Med pomembnejše etape v Jakčevem življenju sodi študij na akademiji v Pragi, ki ga je oblikoval v mladeniča, polnega poetskega in revolucionarnega zanosa. Med bivanjem v ZDA je odrasel v resnega moža z lastnim ciljem, partizanščina pa je iz umetnika naredila pomembnega družbenega delavca, ki je bil tudi eden izmed snovalcev Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, je ob priložnostni slovesnosti povedal Gorenec.

Jakac je imel tudi pomembno vlogo pri ustanovitvi in organizaciji Slovenske likovne akademije, ki je bila kljub že zgodnejšim pobudam zaradi političnih ovir ustanovljena šele po drugi svetovni vojni, torej leta 1945. Akademija za upodabljajočo umetnost je bila čez tri desetletja pridružena ljubljanski univerzi.

Poklon prvemu mentorju
Pod doprsni portret Jakca se podpisuje akademski kipar Drago Tršar, ki ga je Jakac že pred več kot pol stoletja označil za "zelo resnega, zrelega fanta z jasnimi perspektivami," je dejal umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice Milček Komelj.

"Božidar Jakac je kot iniciator, organizator in tudi kot utemeljitelj slovenske umetniške grafike epohalna osebnost, zato je več kot primerno, da se v tem spomeniško-portretnem parku pridružuje patriarhom, kot je sam imenoval zaslužne osebnosti," je še dejal Komelj.

Odkritja Jakčevega kipa in odprtja razstave Bernikovih del se je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk. Povedal je, da je to dejanje trojne simbolike v povezavi med kulturo, univerzo in prihodnjim razvojem. "Vsi, ki smo tu, dobro vemo in razumemo, da je kultura najstarejša zgodovina vsakega naroda in da je umetnost najžlahtnejša vsebina vsake kulture," je poudaril Türk.

Zametek nove zbirke
Razstava prinaša 24 dvojnih nenaslovljenih Bernikovih perorisb s kemičnim svinčnikom, ki so nastale med letoma 2011 in 2012. Dodane so štiri starejše Bernikove akrilne slike, dve figuralni in dve z motiviko svetišč.

Predsednik Galerijskega sveta Galerije Univerze v Ljubljani Jožef Muhovič je ob odprtju galerije povedal, da v izjemni gostoti sodobnega vsakdanjika zlahka spregledamo stvari, ki jih imamo - potem ko jih odkrijemo -, so velike in pomembne. Cilj galerije je po njegovih besedah ponuditi prostor za srečanja s tistimi deli, ki ponujajo "čisto veselje nad obstojem nečesa, kar je odlično".

Drugi cilj je na podlagi že obstoječega fonda umetniških del Univerze v Ljubljani sistematično osnovati umetniško zbirko najboljših del, kar jih premoremo v Sloveniji in kar jih lahko prinesejo mednarodni kontakti, je dejal Muhovič.

Tretji cilj pa je po njegovih besedah spodbujanje internega univerzitetnega dialoga med znanostjo in umetnostjo, ki se na horizontih ultraspecializacije in družbene fragmentacije kaže za vse pomembnejšega.

Živahno kulturno dogajanje na Univerzi
Odkritje kipa Božidarja Jakca