Nemci so leta 1901 zgradili cel muzej, da bi lahko primerno razstavili rekonstruirani oltar, Ko se je izkazalo, da je neprimeren in arhitekturno nestabilen, so ga zravnali s tlemi in do leta 1930 zgradili novega. V naslednjih letih to stavbo čaka temeljita prenova. Foto: EPA
Nemci so leta 1901 zgradili cel muzej, da bi lahko primerno razstavili rekonstruirani oltar, Ko se je izkazalo, da je neprimeren in arhitekturno nestabilen, so ga zravnali s tlemi in do leta 1930 zgradili novega. V naslednjih letih to stavbo čaka temeljita prenova. Foto: EPA
Ištarina vrata in pročelje prestolne sobe (6. stoletje pr. n. št.)
Velika vrata, posvečena boginji Ištar, so eden najzanimivejših razstavnih predmetov Pergamonovega muzeja, natančneje oddelka, imenovanega muzej srednjeazijske kulture Foto: Staatliche Museen zu Berlin

Zaradi prenove muzeja, ki ima po njem ime, bo Pergamonski oltar predvidoma kar tri leta nedostopen javnosti. Prenova muzeja je sicer načrtovana v več fazah in naj bi potekala od oktobra letos pa vse do leta 2019.

Pripravljalna restavratorska dela naj bi se v Pergamonski dvorani pričela maja 2014, javnost pa do Pergamonskega oltarja ne bo imela več dostopa od oktobra.

Nemški arheologi so dele Pergamonskega oltarja na tleh današnje Turčije izkopali med letoma 1878 in 1886 in jih na podlagi sporazuma med nemško vlado in Otomanskim cesarstvom prepeljali v Berlin. Njegova rekonstrukcija je trajala do leta 1902.

Bogastva, ki so jih po svetu nabrali Nemci
Pergamonski muzej je eden najbolj obiskanih svetovnih muzejev. Na leto našteje več kot milijon obiskovalcev (lani jih je bilo 1,3 milijona), pohvali pa se lahko z eno največjih zbirk antične umetnosti na svetu.

Med največjimi dragocenostmi muzeja - sama stavba je bila zgrajena med letoma 1912 in 1930 so še ploščice s tako imenovane babilonske Paradne ceste in Ištarinih vrat iz obdobja Nebukadnezarja (604-562 p.n.št.) ter 1800 let stara rimska vrata iz Mileta.