Tako so tri leta zapored s skupnimi razstavami v Škofji Loki, Mariboru in Ljubljani opozorili na svoje srečanje z abrahamom. Ta življenjski jubilej je predstavljal simbolni okvir razstavnega druženja treh prijateljev, ki jih je zaznamovala druga svetovna vojna.

Trojica je sredi vihre še brez formalne izobrazbe začela svojo likovno pot in jo pozneje tudi skupaj nadaljevala - postali so namreč diplomanti prve generacije novoustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.

Medsebojno različni, vendar sorodni po svoji univerzalnosti
Vsi trije so se posvečali sliki na steklo, bili izvrstni risarji in se veliko ukvarjali tudi z ilustracijo. Čeprav je vsak izmed njih ubiral svoja pota, so vsi trije načenjali univerzalne teme, se posvečali figuraliki in črpali navdih iz zakladnice ljudske in folklorne zapuščine.

Vidic se je predajal podobam pokrajine Slovenskih goric in njenih posebnežev, Šubic pa ostal zvest svoji Poljanski dolini. V nasprotju z njima so Ciuho pota vodila v širni svet do vznemirljivih eksotičnih dežel in končno v Pariz, ki je postal ob Ljubljani in otoku Šipanju njegovo izbrano ustvarjalno okolje.

Tokratna razstava kot poklon Jožetu Ciuhi
Razstava, ki bo poudarila stične točke dotične trojice, bo obiskovalce popeljala na začetek njihove ustvarjalne poti - se pravi v čas, ko je leta 1944 sredi vojne v partizanski tiskarni Trilof nastala bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice, pospremljena z Vidičevim ilustratorskim prvencem.

Posebno poglavje bo na razstavi posvečeno slikarstvu na steklo, ki so ga začeli vsi trije gojiti v petdesetih letih, del razstave pa bo povzel slikarska prizadevanja zrelih umetnikov v času njihovega intenzivnejšega druženja.

Kot so še sporočili iz Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, oživitev prijateljske trojice slikarjev pomeni po štirih desetletjih poklon še edinemu živečemu med njimi - Jožetu Ciuhi.