Stane Kregar: O čem razmišljaš, Antigona? (1971) Foto: resnicainsocutje.si
Stane Kregar: O čem razmišljaš, Antigona? (1971) Foto: resnicainsocutje.si

Čas je že, da tiste trenutke in dogodke, ki nas delijo, pustimo za seboj in pogledamo naprej tudi s pomočjo umetnosti. Vseh dogodkov naše zgodovine se moramo spominjati, vendar nas ne smejo več deliti.

Jože Bartolj iz civilnodružbene pobude Resnica in sočutje 1945–2015

Razstavo tvorijo trije tematsko povezani sklopi. Vseslovensko razstavo likovnih del 26 slovenskih avtorjev so poimenovali O čem razmišljaš, Antigona? po naslovu istoimenske slike Staneta Kregarja. Razstava likovnih del škofjeloških umetnikov je poimenovana Ne da sovražim da ljubim, sem na svetu!, povzeto po Sofoklejevi Antigoni.

Umetniški razstavi dopolnjuje pietetna razstava predmetov, najdenih marca leta 2009 v Hudi jami, ki bodo tako prvič predstavljeni širši javnosti. Razstavo osebnih predmetov iz množičnega grobišča v rovu sv. Barbare so poimenovali Antigona je našla Polineika, po Antigoni Dominika Smoleta.

Soočenje z vojno in povojnim časom
Kot je povedal Jože Bartolj iz civilnodružbene pobude Resnica in sočutje 19452015, ne gre za razstavo ene možnosti proti drugi. "Vsi tukaj imamo v sebi humanistično noto, zato si lahko stopimo naproti in si pogledamo v oči," je poudaril. Klemen Karlin, predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka je sklenil razstavo pripeljati v Škofjo Loko in jo v okviru projekta Človek, glej, dopolniti. "Naše osnovno vodilo je bilo odpirati naš javni prostor za spoštljivo, sočutno soočenje z dogajanjem med vojno in po njej, s trpljenjem, ki je zaznamovalo ta čas."

Predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Herman Gvardjančič je k sodelovanju povabil svoje kolege, domače slikarje. Spomnil je, da so številni narodi v Evropi že zdavnaj opravili s tem spoštljivo do sočloveka in do svoje zgodovine, v kateri so se zgodila tako pozitivna kot negativna dejanja. Razstavo so postavili v prostorih nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki, s čimer bodo začasno oživili dolga leta opuščene prostore, v katerem so bili nazadnje depoji Slovenskega etnografskega muzeja.

Odprtje razstave bo drevi ob 20. uri, na ogled pa bo do 21. junija 2015.

Čas je že, da tiste trenutke in dogodke, ki nas delijo, pustimo za seboj in pogledamo naprej tudi s pomočjo umetnosti. Vseh dogodkov naše zgodovine se moramo spominjati, vendar nas ne smejo več deliti.

Jože Bartolj iz civilnodružbene pobude Resnica in sočutje 1945–2015