Dennis Hopper (1936-2010) je kot igralec in/ali režiser sodeloval pri več filmskih klasikah - med njimi na primer Upornik brez razloga, Velikan, Goli v sedlu, Apokalipsa zdaj in Modri žamet. Foto: Reuters
Dennis Hopper (1936-2010) je kot igralec in/ali režiser sodeloval pri več filmskih klasikah - med njimi na primer Upornik brez razloga, Velikan, Goli v sedlu, Apokalipsa zdaj in Modri žamet. Foto: Reuters
Modri žamet
Fotografije, ki bodo na ogled v Londonu, so bile objavljene v knjigi Out of the Sixties (Iz šestdesetih), ki je izšla 1986, se pravi istega leta kot film Modri žamet, v katerem je Hopper blestel v vlogi Franka Bootha.

Hopper, znan predvsem kot igralec in režiser, se je uveljavil tudi kot vsestranski ustvarjalec, saj njegov opus sega prav tako na druga umetniška področja - tokratna razstava ga predstavlja kot fotografa "ostrega očesa in živahnega pristopa".

Originalne fotografije na ogled po 44 letih
Kot navaja britanski The Guardian, bo razstava predstavila 400 originalnih fotografij, ki jih je izbral za svojo prvo fotografsko razstavo v Teksasu leta 1970, pozneje pa niso bile nikjer več razstavljene. So pa bile objavljene v knjigi Out of the Sixties (Iz šestdesetih), ki je izšla 1986, se pravi istega leta kot film Modri žamet, v katerem je Hopper blestel v vlogi Franka Bootha.

V kratkem uvodnem besedilu je takrat zapisal: "To so moje fotografije, fotografirati sem začel pri osemnajstih in prenehal pri enaintridesetih. Sedaj jih imam petdeset, te pa predstavljajo leta med petindvajset in enaintrideset …"

Originalne fotografije so odkrili šele ob Hopperjevi smrti pred štirimi leti; shranjene pa so bile v petih zaprašenih zabojih, ki so bili med njegovimi osebnimi predmeti, ki so zaobsegali tudi obsežno zbirko umetnin in starin.

Od kultnih osebnosti do naključnih mimoidočih
Pred njegovim objektivom so se znašli na primer Paul Newman, Jane Fonda, Andy Warhol, Brian Jones, James Brown, pa člani zasedb Grateful Dead, Jefferson Airplane, The Byrds - in še bi lahko naštevali. Prav tako pa najdemo razvpite Hell's Angels, hipije, različne protestnike takratnega burnega obdobja in tudi številne naključne mimoidoče. Hopper je med letoma 1961 in 1967 posnel okoli 10.000 fotografij v črno-beli tehniki. Znano je tudi, da je vselej fotografiral v naravni svetlobi in da svojih fotografij ni nikoli obrezoval.

Del svojega obdobja, a tudi pred časom
Razstava v londonski Kraljevi akademiji, pod kuratorstvom Petre Giloy-Hirtz, ki nosi naslov Dennis Hopper: The Lost Album (Dennis Hopper: Izgubljeni album), dokazuje, da je avtor sicer bil del svojega obdobja, hkrati pa tudi bistveno pred časom. Kot pravi Giloy-Hirtzeva, "nikakor ni bil igralec, ki bi šušmaril v umetnosti in fotografiji, temveč nekdo, ki se je ustvarjalno izražal tudi prek drugih medijev", in dodaja, da je bil "resen glede fotografije in zelo ambiciozen".