Razstave
V Kraljevem muzeju osrednje Afrike v Tervurenu pri Bruslju je bila belgijska kolonialna preteklost (skupaj z Leopoldovim poglavjem) doslej predstavljena skoraj romantično. Je modernizacija pripomogla k primernejši kontekstualizaciji? Foto: Reuters
Ob vhodu v muzej je od nekdaj stal zlat kip, ki naj bi simboliziral "Belgijo, ki prinaša civilizacijo Afriko". Eden najbolj spornih artefaktov muzeja ostaja del stalne zbirke, prav tako kot kip "leopardjega moža", staroselca z masko, ki preži na spečo žrtev. Odločitve o tem, kaj vse bo ostalo, pri mnogih sprožajo dvome o tem, koliko je Belgija v resnici pripravljena prevprašati svojo preteklost. Foto: Reuters
Belgija je za modernizacijo muzeja namenila 66 milijonov evrov. Foto: Reuters

Dodaj v

Duh kralja Leopolda: vrnitev belgijskega kolonialnega muzeja

Muzej bo spet odprt decembra
2. junij 2018 ob 18:37
Ljubljana - MMC RTV SLO, Reuters

Afriški muzej v Tervurenu v bližini Bruslja, nekdaj spektakularen poklon belgijski kolonialni preteklosti, po več letih obnóv spet odpira vrata. Prenovljena postavitev bo končno ponudila kritičen pogled na temnejša poglavja belgijske zgodovine.

Muzej Afrike, ki je natrpan z zgodovinskimi artefakti in nagačenimi živalmi iz nekdanjih kolonij, je bil v preteklosti večkrat tarča kritik, češ da skuša prikrojiti ali pa kar zamolčati brutalno poglavje belgijske zgodovine – predvsem ero kralja Leopolda II., ki je med letoma 1884 in 1908 koloniziral Kongo in iz njega ustvaril svojo zasebno kolonijo (ker ni uspel dobiti podpore vlade).

Pod Leopoldovo 20-letno vladavino Kongu je bilo ubitih 10 milijonov prebivalcev te osrednje afriške države, ki so morali za svojega evropskega vladarja do smrti garati v industriji kavčukovca in bakrove rude.

Isti artefakti, a v primernejšem kontekstu
Tudi v bodoče bodo obiskovalci kolonialnega muzeja lahko videli slavni zlati kip evropskega misijonarja, ki v naročju drži afriškega otroka, pod njim pa izvesek sporoča: "Belgija v Afriko prinese civilizacijo." A odslej bo kip spremljalo besedilo, ki pojasni njen zgodovinski kontekst.

"Upamo, da bomo v muzej prinesli novo zgodbo, nov način podajanja zgodovine," napoveduje direktor Guido Gryseels, ki se z ekipo pripravlja na decembrsko ponovno odprtje inštitucije.

Neoklasicistična palača stopi v 21. stoletje
Belgijske oblasti so za modernizacijo muzeja odrinile 66 milijonov evrov. Tako kot prej bo imel domovanje v neoklasicistični palači z orjaškim parkom, le lučaj stran od Bruslja. A posodobitve bodo opazne že na prvi pogled: muzej je dobil stekleno središče za obiskovalce in novo podzemno galerijo, ki bo služila kot glavni vhod v stavbo. Del novega, povečanega razstavnega prostora bodo namenili sodobni umetnosti iz osrednjeafriških držav.

"Ne moremo na novo napisati zgodovine tega, kar se je zgodilo v Kongu, ne glede na to, kako grozno je bilo. Lahko pa vse skupaj reflektiramo na pravilen način," je komentirala ministrica za družbenoekonomska vprašanja Zuhal Demir.

Leopold II. je svojo kolonizacijo Konga rad predstavljal kot nesebično dejanje "civiliziranja divjakov", ki naj bi pomagalo Kongovcem k napredku in razcvetu. Trdil je, da si je Kongo vzel zase, da bi domorodce zaščitil pred arabskimi trgovci s sužnji ter odprl srce Afrike krščanskim misijonarjem in zahodnemu kapitalu. Resnica je bila malce drugačna. Vladar je bogatel, sprva s slonovo kostjo, nato pa z bakrom in predvsem kavčukovcem, ki so ga domačini pridobivali v mučnih razmerah, predelovali pa s prisilnim delom v delovnih taboriščih.

Grozljive podrobnosti Leopoldove vladavine v "svobodni državi Kongo" so najpodrobneje opisane v romanu britanskega pisatelja Josepha Conrada Srce teme (1899). Tudi literarni zapisi so pomagali k širjenju glasu, kaj se dogaja v koloniji, pokolu pa je nazadnje naredilo konec ogorčenje mednarodne skupnosti – čeprav licemersko, saj so zahodne sile, Francija, Nemčija in Portugalska, v tistem času tudi same izvajale grehe na afriški celini.

Kot piše v svoji knjigi Duh kralja Leopolda (1998) zgodovinar Adam Hochschild, se je po Leopoldovi smrti in prenosu njegove kolonije na Belgijo zgodila "velika pozaba". Ker je Leopold II. del denarja od svoje kolonije namenil za gradnjo javnih in zasebnih ustanov in infrastrukture, v oporoki pa te stavbe zapustil državi, je ostal v spominu predvsem po tem, številni pa za podrobnosti njegove kongovske zgodbe niti ne vedo.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
dope1337
# 03.06.2018 ob 00:07
Ko že omenjate koralacijo med živalmi in ljudmi ...

V času vladanja tega grabežljivega blazneža (ne moram se lepše izraziti), bi lahko omenili, da je bilo življenje živali vredno več od prebivalca Konga.

Vojaki so morali za vsak porabljen metek, svojemu nadrejenemu predložiti dokaz (ponavadi dlan), da so le-tega porabili za umor domorodca in ne za odstrel kakšne eksotične živali, na kateri bi lahko zaslužili. Lahko si samo predstavljate, koliko ljudi je izgubilo dele okončin, da so lahko vojaki domov prešvercali nagačene živali. Da ne omenim, da so morali nato brez le-teh delov teles, do konca svojega življenja delati kot sužnji za njihovega "prinašalca civilizacije".

Saj ne, da je dandanes veliko drugače ... Ampak se njihove "voditelje" ne tretira kot "radodarne prinašalce civilizacije".
zofija1
# 02.06.2018 ob 21:20
mislim, da Belgija nikdar ne bo mogla ne smela pozabiti na ta del svoje zgodovine...
KdoJeDarthVader
# 02.06.2018 ob 20:00
Verjetno so ponosni na temačni del zgodovine ...
KdoJeDarthVader
# 03.06.2018 ob 07:11
To približno tako kot če bi naredili muzej Hitlerju in nacizmu … stvar nians.
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 01:11
Zgodbi manjka predvsem opis kulture ubuntu.
Lintver
# 02.06.2018 ob 22:24
Ramus, če trdiš, da človek ni žival in to lahko tudi dokažeš, te čaka nobelova nagrada. Mi smo s tabo!
dejneseri
# 02.06.2018 ob 22:21
Ja, neoliberalizem ze promovira clovek cloveku volk...
Kekec99
# 03.06.2018 ob 07:17
... , številni pa za podrobnosti njegove kongovske zgodbe niti ne vedo.
-----------------------------------------------
Drži, poznam belgijca in en krat je pogovor nanesel na tega kralja, bil sem presenečen kako ta človek ne ve kaj vse se je počelo v njegovem imenu, ko sem mu poskušal povedati je odgovoril da to enostavno ni res.
Blumi
# 02.06.2018 ob 20:03
Socialnega darvinizma nihče pri zdravi pameti več ne jemlje resno.
Do Brasil
# 03.06.2018 ob 12:13
čeprav licemersko, saj so zahodne sile, Francija...

Licemerstvo se nadaljuje v danasnji cas, dokler bo Francija za svoje "civiliziranje Afrike" od drzav se naprej zahtevala vsakoletni kolonialni davek!
French colonial tax still enforce for Africa
bruhnmici
# 03.06.2018 ob 07:22
Hm. Prask, prask po glavi. Mogoče pa zdaj muslimani poskušajo z nesebičnimi dejanji civilizirat divjake v EU, espešeli v Belgiji. Stvar interpretacije in perspektive. Muzej psihopatu, morilcu in vodji genocida na daljavo. Navaden strahopetec.
RibičIČ
# 03.06.2018 ob 11:51
neka "historiografska" poslastica ravno ni. zelo malo je navedenih nekih zgodovinskih dejstev. literarna pa... presodi sam. nek uvid v stanje duha boš gotovo dobil.

Joseph Conrad je bil poljsko britanski pisatelj, ki je snov za Srce teme dobil kot kapitan na rečni ladji v Kongu. Gre torej za literarno delo, pisano na podlagi osebnih opažanj, ne za zgodovinsko poročilo.
JMH
# 03.06.2018 ob 11:32
Kobalt

srce teme imam v svoji zbirki, ravno zaradi tematike.

neka "historiografska" poslastica ravno ni. zelo malo je navedenih nekih zgodovinskih dejstev. literarna pa... presodi sam. nek uvid v stanje duha boš gotovo dobil.
Kobalt
# 03.06.2018 ob 10:37
Meni so zelo všeč prispevki, ki vsebujejo še namige za nadaljno branje o obravnavani tematiki.

Torej, naslednji knjigi na spisku sta Conradovo Srce teme, bi rekel kar njami, pričakujem literarno-historiografsko poslastico. Mimogrede, knjiga je široko dostopna v slovenskih knjižnicah, medtem ko je Hochschildovo delo Duh kralja Leopolda dostopno le v treh slovenskih knjižnicah in še to zgolj v angleščini. To so knjižnice MZZ-ja, SAZU-ja in Mirovnega inštituta.

:))
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 09:58
Kraja pravne identitete celoti (s kapitalom vred) s strani posameznih subjektov (kar je tudi subjekt Država, ta je upravitelj, samo del države), je v bistvu ena od norosti. Identifikacija je poleg shizofrenije, paranoje , depresije ... ena od osnovnih psihičnih bolezni pri čoveku. Ko lak človek ali kak pravni subjektek misli ali pa 'misli' (tudi v ustavah, tudi pravno), da je on celota, ali bog, ločeno od sebe pa celote ne priznava. Ko kakšen napoleonček zase misli, da je on Napoleon, npr. Tud Država, oblast, da je ona država, kakšen upravitelj, da je on družba (češ da družba da upravlja) ... Ubuntu! Ne gre za brezdenarni sistem, kot to nekateri potem govorijo (tudi M. Tellinger, ki sicer zagovarja ubuntu, ali pa komunisti, ki sicer zagovarjajo družbo, nakar jo zanikajo)... D. Icke pravi, da je ta družba bolna... Družba?
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 09:48
dejneseri

PS na 'Ni vse oblast ali mediji, povezani z oblastjo, in ni to edina sila v družbi. Tudi strokovnost še obstaja.'

Niso vse Trump, Putin ... Leopold, Odilo Globočnik (ki da ni bil noben Slovenec), Tito ipd. Pač, res mogoče obstaja tudi kakšna Amerika, Rusija, Slovenija, ločeno od vseh teh... Upam, da še.
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 09:42
dejneseri

PS: Ostala desna pa socializem odriva na levo. Rivale na oblasti na odriva levo na desni. V bistvu skupaj s kvazi levo uničujejo družbo. Oboji. Oboji trdijo, da jo pa ščitijo. Ko v bistvu le sebe (po desno jim je le do oblasti nad družbo). V ZRN je vzajemni del kapitala, ki je predmet vzajemnega upravljanja ločen od subjekta upravitelja Države. In v nadaljevanju ločen od upraviteljev (si ga ne smejo prilaščati z identiteto celote vred; pri nas si ga pa ja in to po ustavi npr.). Davkoplačevalska celota (družba) je lastnica, ki pa sama ni upraviteljica (no, to pa ni po socialistično, pač pa po liberalno kapitalistično lastniško-pravno) ... A je treba njihov sistem vsaj kar se bistva tiče poznati dostikrat bolje, kakor ga pozna celo nemška oblast (ki bi si pa rada povečala pooblastila) ...
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 09:32
dejneseri
Ja, neoliberalizem ze promovira clovek cloveku volk...


Noam Chomsky (socialni teoretik, MIT): "Vsi vemo, da neoliberalizem ni niti neo in niti liberalen." Na žalost ta neoradikalizem vsi narobe imenujejo, vključno z njim. Imenovanje je v bistvu problem: pojmovanje, interpretacije ... in podtikanja v bistvu, zaradi česar je potem lažje vse radikalno, liberalno pa v bistvu nič. Na tem naj bi sicer mediji delali, na pojasnjevanju pojmov, ne le na poročanju (ko se napake kar sprejme kot dejstva) ...

Na žalost tudi mi smatramo socializem za naklonjenega družbi, češ da socializem družbo priznava. 'Priznanje je pogojno' in je ločeno od oblasti on v resnici ne. Ni prava levica, ki bi bila res družbi ali ljudstvu naklonjena. Naklonjena je oblasti ... le da drugi. Samo zdi se naklonjen družbi.

Trdi, da je ljudstvo na oblasti in da družba upravlja. Enači ljudstvo in oblast, družbo in upravitelje... Del celote postavi nad celoto. Ker v bistvu upravljajo upravitelji, oblast pa vlada ljudstvu. Seveda da gre tudi za to, da eni vladajo, da ne bi vladali drugi. Stari Rimljani npr: 'Danes vladamo mi, jutri boste mogoče, mogoče pa vi.'

Torej ali res prizna zavezo do ločeno od upraviteljev in oblasti opredeljene družbe ali ljudstva? Res postavi na vrh piramide celoto? Zaveže vse celoti, vsakega vsem? Tudi oblast in upravitelje neki celoti? Ne! In tudi ni levo.

Socialistični 'družbeni' kapital si je s pravno identiteto družbe vred po prej omenjeni 'logiki' prilastil subjekt upravitelj Združeno delo, v ostalih vzhodnih socialističnih državah pa upravitelj subjekt Država. Podobno kot v nacizmu identiteto nacije 'Naci stranka', v fašizmu fašistični sindikati... V nobenem radikalnem sistemu ločeno od sebe upravitelj ne priznava družbe (kot neupravitelja, a lastnice) ali pa oblast ne prizna ločeno ljudstva. Vse izenači, kar pa pomeni, da sebi dakje polna pooblastila. In to je problem! Ta način, kako upravitelj in oblast to izvede. Ta prevzem pravne identitete celote.

Ko se del celote povzpne nad celoto... Po DESNO je to. In tudi socializem, enako kot ostalo desno, sodi na desno. Ne gre za obračanje sheme, pač pa za umestitev socializma. Sedanjim pojmovanjem se vse res družbi naklonjeno uničuje in se desno pomika tudi na levo, vse RADIKALIZIRA, pod pretvezo liberalizacije- Veča se pooblastila oblasti in upraviteljem. Socializem npr. ni bil še nikoli tako levo, kakor uspe biti sedaj... Desna ni še nikoli tako preplavila tudi leve...

Problem je porivanje in vrivanje desne tudi na levo.

Socializem in ostale radikalne struje ščitijo družbo z oblastjo (po radikalno je to), ne pa pred vsako in tudi svojo lastno. Ni tak sistem, ki be se opiral na kakšno lastniško pravo. In 'naši' še vedno tumbajo, kako da je pravna država (lastniško pravna) vladavina, pa take. Po kvazi levo in v bistvu po desno, Socializem v resnici ni prava leva opcija, kot se govori in piše. Mediji ne razmišljajo o tem.

Lahko bi se reklo, da gre za napako in za neznanje.
Tao3
# 03.06.2018 ob 09:27
Ali realno prikazujejo kako so klali po Kongu milijone in milijone ljudi ali imajo tudi to izpuščeno kot v šolah v učbenikih?
Bivši uporabnik
# 03.06.2018 ob 09:44
dejneseri

Ni vse oblast ali mediji, povezani z oblastjo, in ni to edina sila v družbi. Tudi strokovnost še obstaja.
blue_night
# 03.06.2018 ob 08:08
KdoJeDarthVader
To približno tako kot če bi naredili muzej Hitlerju in nacizmu … stvar nians.

No, muzej Hitlerju bi Evropejci zaprli/požgali v dveh minutah. Afričani pa za zahodne Evropejce (kamor mi, slovani, ne spadamo), niso ljudje.
blue_night
# 03.06.2018 ob 09:29
Tao3
Ali realno prikazujejo kako so klali po Kongu milijone in milijone ljudi ali imajo tudi to izpuščeno kot v šolah v učbenikih?

Ne, v šoli se o tem ne učijo. Nemci in Slovenci smo praktično edini, ki omenjamo negativne plate svoje zgodovine.
Ramus
# 02.06.2018 ob 21:49
Socialnega darvinizma nihče pri zdravi pameti več ne jemlje resno.

Sicer ne vem kje živiš, vendar danes velika večina ljudi verjame, da je človek zgolj žival, da je življenje boj za preživetje zmagujejo pa tisti najmočnejši,.... naša družba je dobesedno prepojena s socialnim darvinizmom.
Ramus
# 02.06.2018 ob 20:00
V članku manjka osrednji element zgodbe - socialni darvinizem.
Kazalo