Pri Manetovi Olimpiji - prvič je bila razstavljena leta 1865 - sodobnikov ni šokirala njena golota ali dejstvo, da je ob njej popolnoma oblečena služkinja, pač pa njen drzen pogled naravnost v
Pri Manetovi Olimpiji - prvič je bila razstavljena leta 1865 - sodobnikov ni šokirala njena golota ali dejstvo, da je ob njej popolnoma oblečena služkinja, pač pa njen drzen pogled naravnost v "gledalca" in vrsta detajlov, ki jo razkrivajo za prostitutko (orhideja v laseh, biserni uhani, zapestnica in orientalski šal, na katerem leži, simbolizirajo bogastvo in čutnost.) Obenem je bilo "Olimpija" v Parizu šestdesetih let 19. stoletja pogosto ime za prodajalko ljubezni. Foto:
Za prelomni, revolucionarni Zajtrk na travi sta bili pomembni predhodnici tudi sliki Pastoralni koncert (naslikal jo je ali Tizian ali Giorgione) in Giorgionejeva Nevihta.

V beneški Doževi palači bo od 24. aprila do 18. avgusta na ogled razstava Manet. Ritorno a Venezia (Manet. Vrnitev v Benetke). Razstava je nastala iz potrebe po kritični presoji kulturnih modelov, ki so vplivali na ustvarjanje mladega Maneta, prav tako pa bo osvetlila slikarjev odnos do Italije in Benetk.

Doslej so številni verjeli, da so na Manetovo ustvarjanje vplivali predvsem španski umetniki (pod vplivom Velazqueza in Goye je ustvarjal slike z velikimi temno-svetlimi barvnimi ploskvami), postavitev pa dokazuje, da mu je bila blizu tudi italijanska renesančna umetnost.

O tem se bodo obiskovalci razstave lahko prepričali tako, da bodo lahko primerjali Manetove mojstrovine z deli, ki so jih navdihnile. Ta dela med drugimi podpisujejo veliki beneški umetniki, kot so Tizian, Tintoretto in Lorenzo Lotto, piše na spletni strani Fundacije beneških mestnih muzejev.

Manetova platna, kot sta Zajtrk v travi in Olimpija, so tudi zaradi neposrednosti in neprimernosti – na primer golih ženskih figur ob oblečenih moških na travniku – v zgodnjih 60. letih šokirala likovno kritiko in javnost, danes pa veljajo za znanilce in tlakovalce poti poznejše moderne umetnosti 20. stoletja.