Razstave

Poudarki

  • Razstava bo odprta od petka do 31. maja 2015
Emona
Rimska mesta so močno vplivala na življenje svojih prebivalcev. Tako kot druga mesta je tudi Emona z univerzalno obliko, arhitekturo, načinom življenja, pravnim redom in vrednotami vzgajala prebivalce v lojalne rimske državljane. Foto: Andrej Peunik/MGML
Emona
Razstavo je oblikovala skupina Novi kolektivizem, ki je veličino Rima pričarala s podobami iz filmov, s katerimi so stene prelepili od vrha do tal. Gre za podobe, ki so odraz naše fantazije o preteklosti, o realnem stanju pa pričajo arheološke najdbe. Foto: Andrej Peunik/MGML
Emona
Razstavo Emona: mesto v imperiju spremlja dvojezični slovensko-angleški katalog, ob njej pa bodo pripravili vrsto dogodkov za odrasle, družine, vrtce in šole. Foto: Andrej Peunik/MGML
Emona
Maketa Emone z razvejanim rimskim cestnim omrežjem v ozadju. Foto: Andrej Peunik/MGML
Emona
Kiparska portreta ustanoviteljev in graditeljev mesta - Avgusta in Tiberija. Prvega so za razstavo posodili Kapitolinski muzeji v Rimu. Foto: Andrej Peunik/MGML
Emona
Del razstave je namenjen tudi predmetom, podjetjem in projektom, ki so svoje poimenovanje našli v rimski preteklosti Ljubljane. V naboru najbolj priljubljenih antičnih imen so bili Emona, Ilirija, Evropa in Merkur oziroma Hermes. Foto: Andrej Peunik/MGML
VIDEO
Emona - mesto v imperiju

Dodaj v

Emona kot prizorišče, na katerem je rimski imperij kazal svojo moč

Nova razstava v Mestnem muzeju Ljubljana
29. maj 2014 ob 15:17,
zadnji poseg: 29. maj 2014 ob 16:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Za delovanje veličastnega rimskega imperija, gromozanske gmote, ki se je razprostirala na petih milijonih kilometrov in v 2. stoletju povezovala 60 milijonov prebivalcev, je bila premišljena organizacija nujen predpogoj. Nepogrešljivi nosilci te so bila mesta, med njimi tudi 'majcena' Emona.

Takšno vlogo antične predhodnice Ljubljane slika ena izmed osrednjih razstav leta Emone, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Ko so se pred dvema tisočletjema v Emoni gradile ključne arhitekture idealnega antičnega mesta, to ni bil le prelomen čas v zgodovini urbanizacije Ljubljanske kotline, ampak je tudi sam rimski imperij prehajal skozi pomembno obdobje. Po petih stoletjih republike, nemirnem času njenih zadnjih vzdihljajev in državljanskih vojn se je prevešal v cesarstvo. Stabilnost je imperiju v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. n. št. prinesel Oktavijan oziroma prvi rimski cesar Avgust.

Čas njegove vladavine je v zgodovino zapisan z besedama Pax Romana (rimski mir), in Rim se je tedaj dobro zavedal svoje moči.

Nanjo so prebivalce rimskih mest na vseh koncih imperija spominjale mogočne arhitekture in kipi, zbrani na osrednjem mestnem prostoru, forumu. Zato je temu "odru razkazovanja cesarske moči", kot je forum opisala kustosinja razstave Emona – mesto v imperiju Bernarda Županek, posvečena soba, v kateri vidimo med bazami nekdanjih stebrov tudi kamniti glavi cesarja Avgusta in njegovega posinovljenca Tiberija. Imeni obeh cesarjev sta zapisani tudi na znamenitem gradbenem napisu, na katerega vežemo letošnji jubilej in ki bo eden izmed osrednjih eksponatov razstave Narodnega muzeja.

Razvejanost cestnega in mestnega antičnega omrežja še danes slika sicer poznejša kopija starorimskega zemljevida Tabula Peutingeriana, katere reprodukcija se pne po steni sobe, v kateri je razstavljena gromozanska maketa Emone. Tisti, ki ni vajen branja starih kart, se bo z iskanjem današnjega slovenskega prostora in Emone pošteno namučil, se obenem zavedel veličine celotnega imperija in priložnosti, da skozi zasnovo antične predhodnice Ljubljane spozna delovanje tega dobro naoljenega stroja.

Središče kulture in znanja
Kot poudarja Bernarda Županek, je bila podobno kot druga mesta tudi Emona za svoje območje središče moči in privilegijev, kulture in znanja, prostor, kjer je imperij podložnikom kazal svojo moč in veličastnost.

Čas Emone, ki je bila prvo načrtno zgrajeno mesto v Ljubljanski kotlini, slikajo na postavitvi številne arheološke najdbe zadnjih let. Med najbolj impozantnimi je morda mozaik, ki je v poznem 4. stoletju (na območju NUK-a II) krasil tla starokrščanske molilnice. Na istem arheološkem najdišču so odkrili tudi freske, ki na postavitvi skupaj s tlaki in vodovodnimi cevmi pričajo o udobju, ki ga je temu prostoru prinesel rimski način življenja. Razstavljeni so ostanki staroselcev, ki so na tem območju živeli stoletja pred ustanovitvijo Emone, ji dali ime in se s prihodom Rimljanov prilagodili novemu sistemu in načinu življenja. Tega so diktirali natančno določeni predpisi, ki so množico ljudi na različnih koncih cesarstva skušali vzgojiti v lojalne rimske državljane. S svojimi rituali, pravili in vsakodnevnimi praksami so mesta po besedah Bernarde Županek tako krepila skupno politično, ideološko in kulturno identiteto.

V kontekst, ki bi kljub drobnim dimenzijam nekaterih arheoloških predmetov odrazil impozantnost mogočnega imperija, je eksponate pomagala postaviti ekipa Novega kolektivizma. Pomagal si je s prizori iz filmov o rimskih časih, s katerimi so prelepljene stene razstavnih prostorov.

Zaklad iz Hildesheima
Razstavo spremlja tudi predstavitev najdbe, ki sicer s poglavjem Emone nima dosti skupnega. Gre za arheološki zaklad, dragoceno posodje iz avgustejske dobe, ki so ga leta 1868 našli blizu nemškega kraja Hildesheim, ki leži približno 250 kilometrov stran od linije nekdanjega rimskega limesa. Na ogled so galvanoplastične kopije krožnikov, pladnjev, posodja za shranjevanje, okušanje in nalivanje tekočin, pa tudi okrasnih predmetov, ki so jih leta 1934 izdelali po srebrnih izvirnikih, uničenih med drugo svetovno vojno. Kopije iz muzeja Museo della Civiltà Romana bodo v muzeju na ogled do 31. avgusta.


Razstavo bo spremljala vrsta dogodkov za družine, odrasle, vrtce in šole. Septembra bodo otrokom pripravili Dan po emonsko, odraslim vrsto predavanj, predstavitev emonskih kuharskih specialitet, na delavnici pa bo mogoče spoznavati tudi, kako nastaja mozaik. Z januarjem prihodnje leto bodo v mestnem muzeju zbirali spomine in zgodbe Ljubljančanov na izkopavanja Emone.

Emona na vsakem koraku
Razstava se konča s povzetkom raziskovanja Emone v preteklih stoletjih, opozori pa tudi na prisotnost Emone v množični kulturi, ki tudi po dveh tisočletjih antičnih poimenovanj ni izključila iz dnevne rabe. Razstava Emona – mesto v imperiju bo na ogled do 31. maja prihodnje leto.

Maja Kač

Prijavi napako
Komentarji
tim sein
# 29.05.2014 ob 17:37
Waw, pridni! :)
heavyd
# 29.05.2014 ob 17:38
lepo
Humanist_sem
# 29.05.2014 ob 18:24
Ce je avdio, napišite avdio in ne Video...
izo
# 30.05.2014 ob 13:12
od emone do jla, pogledat pa itak ne bo šel noben razstave od "pametnih"..
dydisi
# 29.05.2014 ob 20:24
SORI nikator, roxdegabba-ju je bilo namenjeno
nikator
# 29.05.2014 ob 19:47
aja pa še to, v jla so ful govoril "wau greš daleč od mamice v bosno/srbijo kjer boš postal prav dec (in tam komot lovil babe klepetal s čičoti in pisal mamici)", v emoni so bili vojaki iz današnje sirije, k niso imeli izven vojašnice praktično nobenega življenja, ker je bil jezik čist x
anny22
# 29.05.2014 ob 18:57
Saj znate pisati članke! +
dydisi
# 29.05.2014 ob 20:22
nikator

Ti si pa res pacient! Govorimo o emoni, nekaj kar je obstajalo pred slovani sploh. In kaj pol, če ma ljubljana tud mamuta. Skratka v Ljubljana ti je glavno mesto, zdej se pa odcep, če hočeš...
nikator
# 29.05.2014 ob 19:39
emona je bila predvsem vojašnica in vojska imperija je bila res impresivna, glede na število vladanega prebivalstva za današnje razmere zelo majhna vojska, ampak očitno zelo učinkovita, ključno pri temu se mi zdi to da se vojaki večino časa niso smeli poročati, to je k vidimo dons kok se vojački jokcajo k grejo taborit v afganistan
zamudnik
# 29.05.2014 ob 20:01
Nje?
roxdegabba
# 29.05.2014 ob 19:19
Same klobase. "Mesto, v katerem imperij razkazuje svojo moč" bla bla. Even rimskih časih je bila Emona najbolj zahojena selendera, kjer so prostitutke delale posel z legionarji, ki so se tam ustavili na poti na donavsko mejo. Nepomembno počivališče ob poti na vzhod.

Pomembnost Emone jasno prikaže dejstvo, da je Atila na pohodu, za katerega pravijo, da se je z njega vrnil brez plena, zavzel in oplenil Emono. Rimljani so rekli, da Atila ni vzel nič, torej Emona je bila takrat prav toliko vredna.

Ni čudno, da so prebivalci ostale Slovenije tako alergični na Ljubljano, če se pa vse ljubljansko takonapihuje.
Kazalo