Sergej Šukin (1854-1936) je svojo moskovsko graščino opremil z nekaterimi najboljšimi primerki del francoskih impresionistov in postimpresionistov. V eni od sob je, denimo, v obliki ikonostasa (v Vzhodni cerkvi je to stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike) razstavil 16 Gauguinovih slik s Tahitija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S cvetoberom umetnin s poslovnih poti
V zbirki najdemo tudi 50 del španskega umetnika Pabla Picassa, 38 del francoskega umetnika Henrija Matissa, 13 del francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta, osem slik francoskega postimpresionističnega slikarja Paula Cezanna in štiri dela nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha.

Šukin je te mojstrovine nakupil na svojih poslovnih poteh v francosko prestolnico. Med oktobrsko revolucijo leta 1917 so mu zbirko zasegli, sam zbiratelj pa je pobegnil v Pariz, kjer je tudi umrl.

In prav v Parizu bo njegova zbirka v celoti razstavljena v prostorih Fundacije Louisa Vuittona. Slike bodo pod naslovom Ikone moderne umetnosti od 20. oktobra 2016 do 20. januarja 2017 na ogled v veličastni pariški stavbi, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Franka Gehryja.

Odločitve sovjetskega političnega vrha
Lenin sam je podpisal dekret o razlastitvi, Šukinova graščina v Moskvi pa je postala Državni muzej nove zahodne umetnosti. Leta 1948 je dal Stalin muzej zapreti, nekatere največje mojstrovine 20. stoletja pa je označil kot "buržoazne in kozmopolitske". Dela iz zbirke so takrat prepeljali v različne muzeje v Moskvi in Sankt Peterburgu.

Po besedah Jean-Paula Claverieja, svetovalca za luksuzne predmete pri francoskem poslovnežu Bernardu Arnaultu, ki je lani odprl zasebno Fundacijo Louisa Vuittona v francoski prestolnici, bo to zgodovinski dogodek, ki bo v javnosti zagotovo vzbudil veliko zanimanja in pritegnil obiskovalce z vsega sveta.