Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 6 glasov
Ocenite to novico!
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Videti, česar znanost ne vidi, ki predstavlja etnološko temo v kiparstvu Petra Černeta.
Kot pravi kustos Gorazd Makarovič, gre za spoglede med prvinami etnološke tematike in ikonografskim opusom kiparja, ki predstavlja medij za razkrivanje stanja znanstvenega spoznanja etnološke stroke. Makarovičevo zazrtje v razliko med etnološko znanostjo in umetniško ustvarjalnostjo prinaša ugotovitev, da zajema etnološka tematika bistvene poteze človeških življenj in kultur vseh družb do danes, ki jih kipar interpretira na njemu lasten umetniški način.
Tri razstavni sklopi
Razstavljene so tri skupine umetnikovih kipcev, ki zajemajo tudi teme, ki so predmet raziskovanja etnologije: življenjske oblike, verovanja in kulturne krajine.
Prvi razstavni sklop zajema življenjske oblike rastlin, ptic in deklet, ki so v Černetovem kiparstvu prvine ustvarjanja fantastičnih figur, v katerih je umetniško izražena življenjska sila. To je kiparska različica odnosa do sveta, ki ga etnologija raziskuje kot animizem, verovanja ali doživljanja, da je v predmetih nadnaravna oz. življenjska moč, imenovana duh ali duša. Kipci so iz brona ali lesa.
V drugem sklopu motivov verovanj najdemo prvine krščanske ikonografije. Kulturne krajine v tretjem sklopu so upodobljene kot človeška poprsja: spodnji del je kot hrib, strnjeno naselje je kot glava, nebo pa kot pokrivalo.
Različna pristopa do umetnosti
Etnologija raziskuje človeško spreminjanje naravnega okolja, njegove pomene in odnose do narave v različnih družbah in okoljih na racionalen, z dejstvi preverljiv način. Umetnik vstopa v te svetove neobremenjen, intuitivno in z le njemu lastno percepcijo sveta ter izstopa skozi edinstvene materializirane oblike - umetnine, je še zapisal Makarovič, ki je tudi avtor kataloga z obsežno razpravo z naslovom Marginalije k etnološki tematiki, kiparstvu Petra Černeta in sodobnosti.
