Razstave
(5)

Poudarki

  • Več kot 1.300 muzejskih predmetov v 12 sobah
Prelepa Gorenjska
Razstava se začne v času pozne antike. Foto: Gorenjski muzej

Dodaj v

Foto: Gorenjska od prvih poznoantičnih vasi do danes

Na ogled podobe pogosto trdega življenja prednikov
17. december 2012 ob 18:00
Kranj - MMC RTV SLO, STA

Gorenjski muzej bo v prenovljenem gradu Khislstein v četrtek odprl novo stalno razstavo z naslovom Prelepa Gorenjska.

Razstava v 12 sobah z več kot 1.300 muzejskimi predmeti pripoveduje zgodbe o železarstvu, Gorenjski, Kranju in slovenstvu. Postavitev je nastajala štiri leta, pri njej pa je sodelovalo več kot 30 ljudi.

Vodja projekta stalne razstave Verena Perko je povedala, da razstava vključuje vse, kar Gorenjce opozarja na bogato preteklost. "S postavitvijo želimo predvsem opozoriti, kako so ljudje živeli nekoč in da je bilo včasih življenje presneto trdo ter nam je danes pravzaprav dobro. Premalo se zavedamo, kakšno odgovornost imamo do naših prednikov in zanamcev, kaj moramo varovati in česa bi se morali veseliti," je poudarila Perkova.

Razstava se začne s pozno antiko, kamor sega nastanek najstarejših gorenjskih vasi. Nadaljuje se s podobo podeželja in trdega življenja. Srednji vek je prikazan skozi cerkveno gospostvo in s cerkvenimi upodobitvami ter z gradovi, med drugim je predstavljen tudi grad Khislstein. Sledi predstavitev Kranja, sejemskega mesta.

Pokukamo v hiše in se veselimo železnice
"Pokukamo v hiše, gremo s transportom skozi hodnik in potem vstopimo v čas Marije Terezije, ko se je spremenilo šolstvo, pošta in industrija. V 19. stoletju se veselimo železnice. Višek pa doseže razstava z našimi očeti, ki so izsanjali današnjo samostojno državo. To so France Prešeren, Žiga Zois, Janez Bleiweis in Jakob Aljaž," opisuje Perkova.

Od sobe kmečke neveste do osamosvojitve
Sledita še soba kmečke neveste in meščanski salon. Dvajseto stoletje je prikazano skozi dve svetovni vojni in razvoj industrije. Razstava se sklene z osamosvojitvijo in z vprašanjem, "ali bomo vrednote, ki smo jih podedovali, to so skromnost, ponos, ljubezen do maternega jezika in ljubezen do domovine, sprejeli kot tisto, kar nam omogoča preživetje v tem svetu, ali pa bomo mislili le na svoje dobro in odšli v neznano".

"Slovenci smo premalo ponosni"
Kot je poudarila Perkova, muzej ni več le prostor, kamor prideš in od koder odideš, ampak je to prostor, kamor se vračaš, prostor srečevanja in doživljanja ter oblikovanja lastne identitete. Razstava je namenjena predvsem Gorenjcem in Slovencem. "Najpomembnejše je, da se sami zavedamo pomena naše preteklosti in dediščine, potem se je bodo tudi drugi," je izpostavila Perkova in dodala, da je težava v tem, da smo Slovenci premalo ponosni.

E. S.
Prijavi napako
Komentarji
Arnolfus
# 17.12.2012 ob 19:53
@ism
Tisti napis cel polovico sobe zavaja in nima zgodovinske podlage. Hitlerjev govor je bil izključno namenjen Spodnji Štajerski, kot delu dežele, ki so jo odtrgali od preostale pokrajine leta 1919. Kot zgodovinarji bi to lahko razstavljavci vedeli.

Hmm, izkoreninjenje. Med vojno je v Mariboru izhajal slovenski tednik Štajerski gospodar, to je izključno v slovenskem jeziku, do konca vojne. Da se ne omenja vse slovenske zadeve na kranjskem. Po vojni od nemščine pri nas ni ostalo nič. Izkoreninjenje nemščine morda?
Ruudy
# 18.12.2012 ob 00:01
Fuj fej fašisti!
BGrubin
# 17.12.2012 ob 18:47
Gorenjska ima bogato zgodovino, je čudovita in zanimiva pokrajina tudi danes, o Gorenjski in ljudeh sem veliko našel v knjigah Jeklo in ljudje,Med gorami,Sedem krst za Ronkarjevo družino
ism
# 17.12.2012 ob 18:45
Tudi Gorenjsko je hotel Hitler narediti nemško, saj jo je priključil nemškemu, rajhu, izselil skoraj vse duhovnike in intelektualce ter nastavil nemške, slovenščino poskušal izkoreniniti, a mu vsaj tu to ni uspelo.
Arnolfus
# 17.12.2012 ob 18:14
"Naredite to deželo zopet nemško..." pa res nima nobene veze z Gorensko, ali južno Koroško. Dežela, ki ji je bilo to namenjeno je malo bolj na vzhodu.
Kazalo