Razstave

Poudarki

  • Razstava Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju gostuje do 3. septembra
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 15 glasov Ocenite to novico!
Zapornica na Ljubljanici. Foto: Matevž Paternoster, 2017 Foto: MGML
Tržnice. Foto: Matevž Paternoster, 2017 Foto: MGML
Pogled s Tromostovja proti Zmajskemu mostu kaže dobro organiziranost del na gradbišču pri poglabljanju struge Ljubljanice; na desnem bregu se vidi nekdanji drevored, na mestu katerega je Plečnik uredil Tržnice. Foto: Peter Naglič, 1934 Foto: MGML
Gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice se je pričela 5. oktobra 1936. V ospredju desno vidimo Plečnikovo trafiko na Vegovi ulici. Foto: Peter Naglič, 1937 Foto: MGML
Monografija Noaha Charneyja prinaša celosten prikaz Plečnika, hkrati pa gre za estetsko ter umetnostno in zgodovinsko študijo, ki se bere kot roman. Foto: Založba Totaliteta

Dodaj v

Foto: Plečnikova brezčasna poetika na ogled v Parku Tivoli

Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom
15. junij 2017 ob 13:39,
zadnji poseg: 15. junij 2017 ob 14:33
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Jože Plečnik in njegov ustvarjalni duh sta zaznamovala Ljubljano in malo je svetovno znanih arhitektov, ki so tako ključno vplivali na podobo mesta, kot je prav Plečnik s svojimi stvaritvami.

Njegove ikonične stavbe, mestne poteze, polne velikih in majhnih detajlov, so plod želje ustvariti mesto po meri človeka.

Tako je v uvodnem besedilu k razstavi zapisal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, poleg tega pa poudaril: "Poznamo več mest po Evropi, ki se ponašajo z antično, srednjeveško, baročno, secesijsko, modernistično arhitekturo, vendar je Ljubljana prav zaradi Plečnikove stvariteljske moči specifična, unikatna zgodba o vplivu posameznika – arhitekta, ki se ni oziral na modne smernice časa in je ustvarjal svojo posebno, brezčasno poetiko."

Ob koncu prve polovice Plečnikovega leta 2017 se danes ob 19.00 na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli odpira ena izmed letošnjih osrednjih razstav, posvečenih arhitekturnemu mojstru Jožetu Plečniku. Fotografska razstava z naslovom Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je nastala v sodelovanju med Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Turizmom Ljubljana, osvetljuje in povezuje dva zanimiva vidika: na eni strani skozi arhivske črno-bele fotografije avtorja Petra Nagliča, ki so nastale v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, razstava kaže dragocene trenutke, ko se je gradila Plečnikova Ljubljana. Arhivskim fotografijam pa so sopostavljene avtorske fotografije Matevža Paternostra, fotografa, ki je osvetlil in razprl pogled na Plečnikove arhitekturne stvaritve danes.

Preplet preteklosti in sedanjosti
Park Tivoli je Plečnika ves čas privlačil, zanj je snoval različne projekte, vendar vsi niso bili uresničeni. Ena najlepših Plečnikovih potez v parku je prav ureditev Jakopičevega sprehajališča, imenovanega tudi Plečnikova promenada, kjer je na ogled razstava Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom. Na njej se prepletata dva različna pogleda na Plečnikova dela.

Na eni strani so na ogled prvič v velikem formatu in najširši javnosti postavljene dragocene arhivske, črno-bele fotografije Petra Nagliča. Uspešen podjetnik iz Šmarce pri Kamniku je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na svojih službenih poteh v Ljubljano v fotografski objektiv ujel trenutke, ko se je gradila Plečnikova Ljubljana: novozgrajeno Tromostovje in Čevljarski most, gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice in stadiona za Bežigradom, pokopališča Žale in ljubljanske tržnice, gradnjo nekaj Plečnikovih cerkva in urejanje Šanc na Ljubljanskem gradu. Nagličevega dragocenega pričevanja o času gradnje Plečnikove Ljubljane danes ne bi poznali brez njegovega vnuka Matjaža Šporarja, ki zgledno skrbi za zbirko dedovih fotografij in je z veseljem pristopil k postavljanju razstave. Ta del razstave je dopolnjen z desetimi panoji, na katerih obiskovalci izvedo več o okoliščinah gradnje posameznih objektov, vsak pano pa krasi še fotografija izvirnega Plečnikovega načrta iz Plečnikove zbirke.

Plečnikov ljubljanski opus pa skozi sodoben avtorski pogled, ki aktualizira "branje" arhitektovega dela, na razstavi predstavljajo fotografije Matevža Paternostra. Njegov prispevek je z besedilom pospremila kustosinja Marija Skočir, ki je med drugim zapisala: "Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja – dediščina in arhitektura. Kot muzejski fotograf, ki se je v poldrugem desetletju svoje kariere srečal s prenekaterimi izzivi prezentacije dediščine in jih premoščal s premišljenim iskanjem dovršenih tehničnih rešitev, pa tudi lastnega avtorskega izraza, se dobro zaveda, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Arhitektura pri tem ni nikakršna izjema, naj gre za stavbne spomenike ali za sodobne arhitekturne stvaritve, na katerih Paternoster vzporedno gradi svoj fotografski opus v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi arhitekturnimi biroji."

Večni arhitekt, modernistični mistik
V sklopu Plečnikovega leta je izšla monografija Večni arhitekt: Življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika, ki jo podpisuje v Sloveniji živeči ameriški avtor Noah Charney. Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin je na predstavitvi povedal, da delo prinaša sodoben pogled na Plečnika od tujega, neobremenjenega avtorja.

Monografija temelji na Charneyjevi doktorski disertaciji pri Petru Krečiču, sočasno pa je v založništvu MGML-ja in založniške hiše Totaliteta izšla v angleškem izvirniku ter v slovenskem prevodu Jake Andreja Vojevca.

Peršin je ob izdaji dela povedal, da so se zanj odločili zaradi mednarodnega pomena Plečnikovega dela. Menil je, da je avtorju z ekipo sodelavcev uspelo vzpostaviti nekatere nove trenutke branja Plečnikovega dela, ga postaviti v mednarodni kontekst časa, v katerem je deloval, ter izluščiti brezčasno poetiko njegovega opusa.

Charney je povedal, da so ga Plečnikova dela pritegnila že ob njegovem prvem obisku Ljubljane. Prepoznal jih je kot edinstvena in revolucionarna. Nanj so naredila izjemen vtis. V svoji doktorski disertaciji je preučil celoten Plečnikov opus, tako z njegovega lastnega vidika kot s stališča stroke in splošne javnosti. V delu je povzel tudi Plečnikova osebna stališča in orisal, kako je sprejemal karierne odločitve in nato o njih razmišljal.

V čast mu je, da je kot tujec dobil priložnost pripraviti knjigo, ki bo v angleščini dostopna tujim strokovnjakom in širši javnosti, Slovencem pa bo z njo ponudil nekoliko drugačen pogled na Plečnika, kot so ga vajeni. Charney, ki ga slovenski bralci sicer poznajo po romanu Tat umetnin (Vale-Novak), s TV Slovenija sodeluje tudi pri dokumentarcu o Plečniku v angleščini, ki je namenjen promociji v tujini.

Po besedah urednika knjige iz založbe Totaliteta Luke Novaka monografija prinaša celosten prikaz Plečnika, hkrati pa gre za estetsko in umetnostno ter zgodovinsko študijo, ki se bere kot roman. Charneyju je po besedah Novaka uspelo Plečnika izrisati tudi kot človeka, ki kadi in pije kavo, hkrati pa živi po zdravih načelih Kneippove metode.

"Če iz vsebine Plečnik izstopi kot človek, se zasliši njegova arhitekturna govorica in orišejo črte slovenskega nacionalnega arhitekturnega sloga," je povedal Novak. Dodal je, da je monografija po svoji razsežnosti in tudi po estetski vrednosti - dopolnjujejo letos posnete podobe Plečnikovih del po Ljubljani Matevža Paternostra ter posebno domišljeno oblikovanje Domna Frasa - tudi "plečnikovski objekt".

Paternostru je bilo v izziv na nov način interpretirati kolektivno zavest o Plečnikovi arhitekturi. Bralce vabi tudi z detajli, ob katerih morajo pomisliti, h kateremu Plečnikovemu delu pravzaprav sodijo. Fras se je po Novakovih besedah odločil za drzno oblikovanje knjige, ki jo zaznamujejo vertikale in rumena barva. Za izstopajočo barvo se je oblikovalec odločil, ker je menil, da predstavlja dobro povezavo z idejo večne arhitekture, ki jo Charney poudarja v delu.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
25kur
# 15.06.2017 ob 14:23
dobro da je živel predno so ustanovili ZVKDS oz. spomeničarje
valcek2010
# 15.06.2017 ob 15:14
ljubljana nikoli ne bi bila tkoa lepa kot je
pravi čar je
ajvar
# 15.06.2017 ob 14:52
in tisti nekateri so leseni most zamenjali s stekleno - plastičnim gnusom, zraven pa za denar prodajajo in zastekljujejo vse arkadne podhode, ker ga seveda tako cenijo kot arhitekta
frozen pingvin 2
# 15.06.2017 ob 17:00
Barbikat

Če ti jaz naštejem par svetovno znanih arhitektov, verjetno še nisi slišal za nobenega... Schinkel, Aalto, Utzon, Kahn, Mies, Siza, itd itd...

Mimogrede, sem srečal nekoč portugalca v hostlu na Dunaju in kot prvo kar je rekel o Sloveniji, da imamo Plečnika in da si ga želi nekoč videti. Pa ni bil arhitekt, ampak se o njem tam učijo v šolah.

Da sploh ne omenjam koliko arhitektiv prihaja gledat samo Plečnika. Ne zanimajo jih moderne stvari, ampak zgolj Plečnik, morda še Ravnikar. Plečnik je v svetovnem merilu eden bolj prepoznanih arhitektov, svoj pečat pa je poleg v Sloveniji pustil tudi na Dunaju in v Pragi.

Lahko tudi omenim, da so Plečnika prvič javno priznali in bili nad njim navdušeni v Franciji na razstavi v Parizu v 80ih, ne v Sloveniji.

Tako da, s svojim postom si dokazal le, da si navadni nevedni trol.
povzetek
# 15.06.2017 ob 19:50
Ajvar, tisto leseno je bila brv. Začasna, čeprav lepa.
rooster
# 15.06.2017 ob 18:20
"Svetovnop znani" :)) A cmo it po svetu in sprasevat koliko ljudi je za Plecnika kdaj slisalo? hehehehhe

kolk svetovno znanih arhitektov pa ti poznaš?
sagoza
# 16.06.2017 ob 11:11
kdaj bo pa razstava Pečečnikove poetike?
frozen pingvin 2
# 15.06.2017 ob 17:03
Ajvar

Men se zdi bolj sporna orenova Gradaščice, ki so jo uničili. In upam, da unesco kot pogoj za vpis Plečnika v unescov seznam zahteva, da se Gradaščica povrne v prejšnje stanje.
jeremias
# 15.06.2017 ob 14:21
In namesto, da bi opus tržnice zaključili z mesarskim mostom so se "nekateri" odločili, da bodo raje postavili stekleni stvor... Zakaj raje ne priznamo, da ko gre za denar nam je prav malo mar za naše velikane?
Barbikat
# 15.06.2017 ob 15:07
"Svetovnop znani" :)) A cmo it po svetu in sprasevat koliko ljudi je za Plecnika kdaj slisalo? hehehehhe
Kazalo