Razstavljene fotografije prinašajo zenovske podobe Slovenije: tih in miren svet popolnoma nepomembnega rastja, samo trave, šavje in drevesa v odnosu z okolico, o razstavi piše Renata Štebih iz galerije Fotografija. To ni prvič, da je Bogataj svoje podobe krajine poimenoval z naslovi iz sveta pesništva in glasbe. Že leta 2004 je monografijo s črno-belimi krajinami poimenoval Pastorala.

Podobno kot sonato sestavljajo trije ali štirje samostojni stavki, Bogataj ustvari svoje "fotografske stavke". Štirje sklopi fotografij, ki so nastali v letih 2009 in 2010, predstavljajo Bohinj, Notranjsko, Gorenjsko in Koroško, Ljubljansko barje in kot četrti "stavek" Belo krajino.

"V Bogatajevem vizualnem skladanju sta osrednji glasbili sonce in megla. S podob zazvenijo tišina, samota in nekakšen panteistični kozmični red, ki boga istoveti s svetom, z naravo," je zapisala Štebihova. Fotograf je veliko pozornost namenil asketsko praznim ali nasičenim, največkrat odprtim, diagonalno statičnim kompozicijam, pri čemer je smotrno uporabil prostorske ključe, ki prispevajo k iluziji prostora. Očitna je tudi uporaba komplementarnih barv, s katero barve poudarijo druga drugo.

Posneti objekti se zdijo podrejeni, prepuščeni usodi, nemočni, obenem pa glavni igralci drame, ki se odvija pred nami. Velikokrat je uporabljen teleobjektiv, ki omenjeni učinek v fokus postavljenega objekta še poveča. Popolnoma navadne rastline postanejo protagonisti , ki sodelujejo v ponekod skorajda baročno polni, a kljub temu preprosti, harmonični, uravnoteženi in prepričljivi prostorski iluziji, še dodaja Štebihova.

Ob tem dodaja, da Bogatajeva dela pričajo, kak tesno je povezan z lastnim bistvom. Po delu fotoreporterja na Mladini, ki ga je opravljal med letoma 1979 in 1988, se je namreč posvetil skoraj izključno branju knjig, njegova ljubezen do narave, samote in enostavnosti pa je očitna že iz bežnega pogleda na njegove fotografije. Razstava bo na ogled do 1. marca.

Voden ogled pod vodstvom Evgena Bavčarja bo 4. februarja
Današnje odprtje bo pospremil esejist, publicist in fotograf Evgen Bavčar. 4. februarja bo imel tudi voden ogled po razstavi, ki bo prilagojen slepim in slabovidnim. "Ko poslušam opis fotografij, se spomnim na ugotovitev pesnika Ivana Volariča - Fea: „Najlepša jutra so zjutraj.“ (Prav si imel, dragi sošolec iz dijaških in študentskih let, mi pravi neki notranji glas.) Bogatajeve fotografije potrjujejo to duhovito domislico in obenem delavno resnico fotografa. Nesebično me vabi na bogata romanja po jutrih v iskanju tistega naravnega lepega, ki ga je Kant primerjal z lepoto tulipana. Ko v domišljiji stopam v njih po slovenskih pokrajinah, vem, da moram vstati zgodaj pred resnico polnega dne, ko je sonce, fotograf vseh fotografov, šele na začetku, ko se zlati voz heliosa šele začenja premikati po nebesni poti navzgor," je med drugim zapisal o Bogatajevih fotografijah.