Iz cikla Drobnica oziroma Naslovniki, 2014, mešana tehnika. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
Iz cikla Drobnica oziroma Naslovniki, 2014, mešana tehnika. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
Iz cikla Safari, 2014, akvarel na papirju.
Iz cikla Safari, 2014, akvarel na papirju. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
Iz cikla vrtovi, 2009, akvarel na papirju.
Iz cikla vrtovi, 2009, akvarel na papirju. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj

Cikel Vrtovi odraža meditativno poglobljenost v nežno prehajajoče barvne ali črno-bele odtenke rastlinskih in včasih živalskih oblik. Spominja na zenovski spoj hipno utrnjene misli in čutno nasičene slikarske poteze. Energija likovnih zakonitosti in neomejenost duhovnega pretoka dopolnjujeta drug drugega v dvopolnosti, ki je eno, kar slikarju omogoča dolgoletna izkušnja dematerializiranja konkretnih barv v njihov privid, je o ciklu ob razstavi zapisal Jure Mikuž.

V ciklu Safari se oblike kamel in njihovih senc spajajo s slikovito, grafično razgibano strukturo nosilca lista. Iz naključnih ali samo na videz spontanih risanih čačk in iz neurejenih in neorganiziranih barvnih vpojev ter amorfnih madežev se v gledalčevi domišljiji in dojemanju izoblikujejo forme, v katerih nekaj občuti, prepozna predmete, postave ali celovite prizore, je staro toliko kot likovna umetnost oziroma njena teorija.

V ciklu Drobnica oziroma Naslovniki umetnik nadaljuje tehniko kolaža, dekolaža in druge montažne postopke, ki jih uporablja v vsem svojem delu. "Izbira likovno zanimive površine varovalnega papirja ovojnic in jih oblikuje ter kombinira v nove celote. Poseben pomen imajo okenca, namenjena naslovniku, saj v njih avtor slika miniaturne glave drobnice. Upodobljene so tako prepričljivo, da takoj sprožijo edini mogoči proces dojemanja, ki nam je prirojen. V njih prepoznavamo človeške obraze, poteze, značajske značilnosti, grimase, razpoloženjska stanja. Od animizma in totemizma do današnjih smeškov projiciramo videnje oblik in značilnosti človeškega obraza v podobno izoblikovane skale, v drevesno duplino, v luno, v narisan krog s pikama na mestu oči. Še bolj intenzivno pa prepoznavamo človeške poteze v obrazih živali."

Gustav Gnamuš, ki je Prešernovo nagrado prejel leta 2001, že leta dokazuje mojstrsko obvladovanje vseh zakonitosti likovnega jezika od njegovih začetkov do visokega modernizma, posredoval pa jih je tudi svojim študentom. "V njegovih podobah ni najmanjšega detajla, ki bi zmotil naše dojemanje, ki bi nas preusmeril v banalnost zunaj likovnega. Vse se dogaja znotraj podobe, v njenih ikonskih in anikonskih elementih, v njihovi pripovedni, simbolni, metafizični in v določenem smislu celo transcendenčni sporočilnosti," piše poznavalec njegovega opusa Jure Mikuž, ki bo po razstavi vodil v torek, 13. januarja.