Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 6 glasov
Ocenite to novico!
Habsburžani, ena največjih in najstarejših vladarskih dinastij, ki je 650 let vladala v Evropi, se bo maja zasidrala tudi na spletu.
Slovita rodbina bo predmet virtualne multimedijske razstave Svet Habsburžanov (Welt der Habsburger), ki bo v preučevanje ponudila 2000 strani gradiva s 1400 posnetki.
Virtualna razstava prikazuje politični, gospodarski in družbeni vidik vladarske družine: obiskovalci spletne strani bodo lahko raziskovali življenje Marije Terezije, Franca Jožefa in drugih članov vladarske družine ter življenjske razmere njihovih podložnikov. Razstava bo sprva dostopna le v nemščini, pripravljajo pa tudi njeno angleško različico.
Celo več kot v "tradicionalnih" muzejih
Multimedijska spletna stran je dvoletno delo 28-članske skupine zgodovinarjev, grafikov in drugih avtorjev. Slike Habsburžanov so pridobili iz več kot 20 različnih zbirk in institucij. Na spletu bodo predstavljeni tudi predmeti, ki sicer iz konzervatorskih razlogov ne morejo biti "klasično razstavljeni".
Sodobno in razumljivo napisana besedila o dinastiji, portreti članov družine, bogato slikovno gradivo in interaktivni zemljevid s prizorišči njihovega kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja bodo pri raziskovanju v pomoč tako šolarjem, študentom kot tudi znanstvenikom, obljubljajo v Compressu, agenciji za stike z Dunajem.
Oporne točke neke dinastije
Pisalo se je leto 1438, ko je bil za cesarja izvoljen Albreht II. Z njegovo zasedbo prestola se začne era skoraj 400 let habsburške vladavine v svetem cesarstvu. (Edina izjema so bila tri leta - 1742-1745 -, ko je nad to nenavadno politično entiteto bdel Karl VII. iz družine Wittelsbachov). Zgodba se konča sredi 18. stoletja, ko se je skoraj končala zgodba o uspehu Habsburžanov: leta 1740 je namreč izumrla moška linija Habsburžanov in šele s tako imenovano pragmatično sankcijo o nasledstvu se je družina ohranila na oblasti. Karl VI. je namreč s tem dokumentom leta 1713 razglasil nedeljivost in neločljivost habsburških dednih dežel in tako zagotovil, da lahko v primeru neobstoja moškega naslednika vladarsko pravico deduje hčerka. Krono so nadeli Mariji Tereziji, razsvetljeni vladarki, ki se je bolj kot z umetnostjo ukvarjala z modernizacijo vedno bolj zaostale države. Zadnji avstrijski cesar je bil Karel I. Avstrijski - ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska, so oblast izgubili tudi Habsburžani in Karlov poskus, da bi se leta 1921 ponovno povzpel na ogrski prestol, je spodletel.
Če znate nemško, si lahko spodaj ogledate enega od filmčkov (o propagandni "ofenzivi" Maksimilijana I.), ki so jih organizatorji objavili "za pokušino".
