V obdobju, ko je slikal poznejšo različico Večerje v Emavsu, se je Caravaggio skrival pri princu Mauriziu Colloni, saj ga je policija iskala zaradi uboja zvodnika Ranuccija Tomassonija. Kot je umetnostni zgodovinar Andrew Graham Dixon dokazoval v BBC-jevem dokumentarnem filmu, naj bi se slikar s tem sprl zaradi prostitutke Fillide Melandroni. Foto:
V obdobju, ko je slikal poznejšo različico Večerje v Emavsu, se je Caravaggio skrival pri princu Mauriziu Colloni, saj ga je policija iskala zaradi uboja zvodnika Ranuccija Tomassonija. Kot je umetnostni zgodovinar Andrew Graham Dixon dokazoval v BBC-jevem dokumentarnem filmu, naj bi se slikar s tem sprl zaradi prostitutke Fillide Melandroni. Foto:
Caravaggio London Večerja v Emavsu
Slika, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Londonu, je nastala leta 1601. Slika je svetlejša in bolj intenzivnih gest, na njej ni gostilničarjeve žene, ki se pojavi na drugi upodobitvi istega motiva, prikazuje pa trenutek, ko Jezus blagoslavlja kruh in zbranim razkrije svojo identiteto. Slika, ki jo hrani Pinakoteka Brera v Milanu in bo tri mesece na ogled v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt prikazuje trenutek pozneje, ko so učenci Jezusa že prepoznali.

Hrvaški mediji poročajo, da na Hrvaškem še niso razstavljali pomembnejše slike klasične evropske umetnosti. Slika, ki bo tri mesece razstavljena v Zagrebu, je v Caravaggievem opusu ena izmed pomembnejših, saj najavlja novo fazo njegovega opusa s poudarjenim kontrastom svetlobe in sence, kar je postala značilna odlika njegovih poznejših del. Po besedah italijanske umetnostne zgodovinarke Mine Gregori, ki je napisala tudi besedilo ob zagrebški razstavi, v tej sliki "svetlobni kontrasti dosežejo učinek nestabilnosti, ki je tu bolj kot na kateri koli drugi Caravaggievi sliki tako močan, da že napoveduje Rembrandta", piše Večernji list.
Delo prispelo v Zagreb ob obletnici uboja
Gre za sliko, ki tematizira biblijski motiv večerje v Emavsu, Caravaggio pa je naredil dve različici slike. Eno hranijo v Narodnem muzeju v Londonu, ta, ki prihaja v Zagreb, pa je sicer razstavljena v Pinakoteki Brera v Milanu. Caravaggio jo je naslikal leta 1606, pet let po prvi verziji. V tem obdobju se je slikar skrival pri princu Mauriziu Collonu, saj ga je zaradi uboja zvodnika Ranuccija Tomassonija v dvoboju iskala policija. Prav na obletnico tega uboja, 28. maja, je delo prispelo v Zagreb.
Znameniti italijanski baročni slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio (1571-1610) je sicer znan ne le kot utemeljitelj baroka in veliki mojster chiaroscura, ampak tudi kot nekoliko čudaška in nasilna osebnost, zaradi česar še toliko bolj vzbuja zanimanje biografov.
Dve upodobitvi istega motiva
Kot sliki opisuje Jutarnji list, prikazujeta Jezusa z dvema učencema, ki ga sprva ne prepoznata, ter gostilničarja, h kateremu so odšli na večerjo. Vir svetlobe prihaja le s stranskega kota in osvetljuje vse like. Na zgodnejši sliki, ki jo hranijo v Londonu, je Jezus prikazan v trenutku, ko blagoslavlja kruh in zbranim razkrije svojo identiteto, na sliki iz milanske pinakoteke pa v trenutku, ki temu neposredno sledi - učenci so Jezusa pravkar prepoznali, kruh pa je že razlomljen. Na tej sliki poleg gostilničarja stoji tudi njegova žena, pri čemer gre za interpretacije renesančnih in baročnih slikarjev, saj lik zakonskega para v Evangeliju po Luki ni omenjen. Slika je temnejša, gesta pa manj intenzivna.
Predstavljeno tudi slikarjevo življenje in delo
Caravaggievo sliko bodo razstavili kot edino v baročni dvorani muzeja, pripravili pa so tudi pedagoški uvod v razstavo s predstavitvijo burnega značaja in življenja Caravaggia ter razlago ikonografije Večerje v Emavsu in njenega pomena v kontekstu evropskega baročnega slikarstva.
Darilo kot izraz izvrstnih odnosov med državama
Kot je povedala italijanska veleposlanica v Zagrebu Emanuela D'Alessandro, je pobuda za razstavo prišla pred letom od ministrov za kulturo Hrvaške in Italije, ki sta želela poudariti izvrstne kulturne odnose med državama v času, ko bo Hrvaška vstopila v EU.
60 milijonov evrov za varnost
O vrednosti umetniškega dela v muzeju ne govorijo, sporočili pa so, da so za zavarovanje slike namenili 60 milijonov evrov, kar je prijateljska cena, znižana s prvotnih 100 milijonov evrov. Sliko bo muzejska in profesionalna varnostna služba varovala 24 ur na dan. Za hrambo dela so poskrbeli tudi za ustrezne pogoje - v prostoru bo 23 stopinj Celzija in 55 odstotkov vlage.