Celostranska upodobitev Kristusa pred Pilatom in Judeževe zgodbe. Foto: EPA
Celostranska upodobitev Kristusa pred Pilatom in Judeževe zgodbe. Foto: EPA
Codex Rossanensis
Podoba sv. Marka ob delu kot uvod v njegov evangelij. Foto: EPA
Codex Rossanensis
Upodobitev Obujenja Lazarja. Foto: EPA
Codex Rossanensis
Rokopis iz 6. stoletja je bil tri leta v rimskih restavratorskih delavnicah. Foto: EPA

Rokopis, ki ga po mestu hrambe imenujemo Codex Rossanensis, bodo v tamkajšnjem škofijskem muzeju razstavili 2. julija. Spada med t. i. purpurne rokopise prvih stoletij krščanstva, slikarski okras pa ga uvršča med najstarejše ohranjene rokopise z upodobitvami Nove zaveze. 118 ohranjenih listov, ki merijo 30,7 krat 26 centimetrov, predstavlja približno polovico nekdanje celote. Obsega besedila Matejevega in večji del Markovega evangelija.

Na pergamentu najimenitnejše barve
Podobno kot Dunajska geneza in fragment Codex Sinopensis je tudi Codex Rossanensis izdelan iz purpurno obarvanega pergamenta. Vsak evangelij vpelje vrstica, zapisana z zlato tinto, nato pa se besedilo nadaljuje s srebrnimi uncialnimi črkami. Tega dopolnjuje 15 miniatur, med katerimi je ikonografsko pomembna predvsem podoba evangelista Marka. Upodobljen je pod stilizirano arkado, zatopljen v delo, ob njem pa stoji personifikacija Modrosti, ki mu prišepetava evangelijsko vsebino. Odet v togo in s sandali na nogah spominja evangelist na antične filozofe med zapisovanjem svojih misli.

Ohranile so se tudi upodobitve Pametnih in nespametnih devic, Obujenja Lazarja, Vhoda v Jeruzalem, Očiščenja templja, Zadnje večerje, Umivanja nog, Obhajila apostolov s kruhom, Obhajila apostolov z vinom, Oljske gore, Ozdravljenja slepega, Prilike o usmiljenem Samaritanu, Juda Iškarjot vrne 30 srebrnikov in Baraba ali Jezus. Skoraj vse so umeščene na zgornjo polovico strani nad besedilo, celostranski sta le dve upodobitvi, in sicer Markov portret in podoba Kristusa pred Pilatom.

Rokopis iz 6. stoletja
Kodeks so restavrirali v rimskih laboratorijih Osrednjega inštituta za restavracijo in konzervacijo arhivske in knjižne dediščine. Raziskave, ki so jih opravili ob restavratorskem posegu, so potrdile datacijo v 6. stoletje, nekaj več pa je zdaj znanega tudi o tem, kako je samo delo nastalo. Neznan ostaja kraj nastanka, najverjetneje pa gre za vzhodno, morda sirsko delo. V Kalabriji bi lahko končal med migracijami grških redovnikov v obdobju ikonoklazma.

Ker gre za občutljivo delo, bodo kodeks v posebni klimatski komori, ki bo postavljena v prenovljenem razstavišču.

"Gre za edinstveno knjigo te vrste na svetu, delo izredne zgodovinske vrednosti ter umetniškega in verskega pomena," so o kodeksu dejali v rossanski nadškofiji. "Pričakujemo veliko tujih in domačih obiskovalcev, saj predstavitev knjige ni pomembna zgolj za naše mesto, ampak za celotno Kalabrijo." Rokopis so lani vpisali na Unescov seznam Spomini sveta, kjer najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski cirilski rokopis s konca 10. stoletja, del katerega je po zaslugi Jerneja Kopitarja končal v ljubljanski licejski knjižnici in zatem v NUK-u.