Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,5 od 8 glasov Ocenite to novico!

Francoski fotograf Henri Cartier-Bresson velja za očeta fotožurnalizma, znan pa je tudi po tem, da je pomagal razviti tako imenovani slog ulične fotografije, s čimer je vplival na mnogo poznejših generacij fotografov. Foto: www.palazzoducale.genova

"Po resnici povedano me predmet fotografije niti malo ne zanima. Ko je fotografija enkrat spravljena v škatli, me niti malo ne zanima, kaj se z njo dogaja. Navsezadnje lovci vendar niso kuharji", Henri Cartier-Bresson. Foto: www.palazzoducale.genova

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

Iz Cartier-Bressonovega potovanja po Sovjetski zvezi

Henri Cartier-Bresson je bil po drugi svetovni vojni prvi zahodni fotograf, ki je dobil uradno dovoljenje za fotografiranje po Sovjetski zvezi.

Po Sovjetski zvezi je Cartier-Bresson v spremstvu tolmača prvič potoval leta 1954, nato pa se je tja odpravil še 19 let pozneje. Na potovanju je s svojim fotografskim aparatom dokumentiral vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev. Prav te fotografije - razstavljenih je več kot 40 - bodo do 14. februarja na ogled v Palazzo Ducale (Vojvodski palači) v Genovi.

Čez Rokavski preliv
Henri Cartier-Bresson se je rodil leta 1922 v vasi Chanteloup blizu Pariza. Med letoma 1927 in 1928 je študiral v Parizu, kjer se je navdušil za slikarstvo, čez leto dni pa se je preselil čez Rokavski preliv in se na univerzi Cambridge posvetil študiju literature in slikarstva.

Okoli leta 1930 je prišel v prvi resnejši stik s fotografijo, takrat se je seznanil z deli dveh velikih fotografov 20. stoletja - Eugena Atgeta in Mana Raya. Leta 1931 je potoval v Afriko, kjer je živel v divjini in fotografiral z miniaturnim fotoaparatom. Leta 1947 je skupaj z ameriškim fotografom Robertom Capo in drugimi ustanovil fotografsko agencijo Magnum. V okviru Magnuma se je bolj kot kdaj koli posvetil reportažni fotografiji.

Ovekovečeni ključni trenutki in portreti slavnih
Sicer pa je kot fotograf več kot 40 let potoval po vsem svetu. V objektiv je ujel večino velikih političnih preobratov 20. stoletja: špansko državljansko vojno, osvoboditev Pariza l. 1945, študentske demonstracije leta 1968, revolucijo na Kitajskem, umor Gandija in gradnjo berlinskega zidu. Poleg tega pa je našel tudi čas za portrete Sartra, Picassa, Colette, Matissa, Ezre Pounda in drugih. Toda med najslavnejše še vedno spadajo njegovi posnetki vsakdanjega življenja, mimobežni trenutki, ki jih je ujel s svojim fotoaparatom.