Umetnica se je pri raziskovanju razmerja med kulturno produkcijo in strukturami moči tokrat osredotočila na dela treh arhitektov - Vjenceslava Richterja, Arneta Jacobsena in Mieha van der Roheja. Foto: jasminacibic.org
Umetnica se je pri raziskovanju razmerja med kulturno produkcijo in strukturami moči tokrat osredotočila na dela treh arhitektov - Vjenceslava Richterja, Arneta Jacobsena in Mieha van der Roheja. Foto: jasminacibic.org
Jasmina Cibic
Instalacija je sestavljena iz treh filmov nove trilogije NADA. Foto: jasminacibic.org

Instalacija, ki jo je umetnica naslovila Duh naših potreb, je sestavljena iz treh filmov iz projekta NADA. V svoji trilogiji raziskuje tri zvezdniške arhitekte evropskega modernizma in vlogo, ki jo je njihovo delo odigralo v nacionalnih predstavitvah.

Prvi film oziroma prvo dejanje se nanaša na hrvaškega arhitekta Vjenceslava Richterja in jugoslovanski paviljon, ki ga je zasnoval leta 1958 za svetovno razstavo v Bruslju. Drugo dejanje se dogaja v Mestni hiši Arneta Jacobsena v danskem mestu Aarhus (1937—1942).

Mies van der Rohe v kontekstu političnih razprav
Tretje dejanje je posnela in situ, posebej za razstavo v Hiši Ester. Arhitekt, ki se mu posveča, je seveda znameniti Mies van der Rohe oziroma njegovo delo v Krefeldu iz dvajsetih let 20. stoletja v kontekstu političnih razprav o primerni zastopanosti Nemčije na svetovnih sejmih sredi 20. stoletja.

O vstopu ideologije v umetnost
Jasmina Cibic
, ki se je rodila leta 1979 v Ljubljani, živi in dela v Londonu. Leta 2013 je Slovenijo zastopala na Beneškem bienalu. Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih razstavah, med drugim v Calgaryju, Zagrebu, Beogradu, Aarhusu, Budimpešti in Ljubljani, ter na več skupinskih postavitvah, denimo v New Yorku, Londonu, Bonnu, Luksemburgu ter na Kitajskem. V svojih performansih, instalacijah in filmih obravnava ideologije in njihovo uresničevanje v umetnosti in arhitekturi.

S svojo arhitekturno trilogijo se bo v Krefeldu predstavljala do 14. januarja prihodnje leto, postavitev, ki jo je kurirala Katia Baudin, pa bo pospremila tudi publikacija.