Nekateri projekti so nastajali zelo dolgo – rekorder je prenova Ljubljanskega gradu, sledita stadion in športna dvorana Stožice ter prenova in dograditev SNG Opera in Balet (13 let). Najhitreje je bil dokončan bivak pod Grintovcem, v povprečju pa rabijo projekti 3–4 leta za izpeljavo od prvih načrtov do končne realizacije. To pomeni, da je bila večina projektov začetih v obdobju 2003–07, torej tik pred izbruhom krize, piše Dešmanova. Foto: Damjan Prelovšek
Nekateri projekti so nastajali zelo dolgo – rekorder je prenova Ljubljanskega gradu, sledita stadion in športna dvorana Stožice ter prenova in dograditev SNG Opera in Balet (13 let). Najhitreje je bil dokončan bivak pod Grintovcem, v povprečju pa rabijo projekti 3–4 leta za izpeljavo od prvih načrtov do končne realizacije. To pomeni, da je bila večina projektov začetih v obdobju 2003–07, torej tik pred izbruhom krize, piše Dešmanova. Foto: Damjan Prelovšek

Pokaže se, da je kakovostna slovenska arhitektura v letih 2008–12 nastajala večinoma z javnim naročnikom, prek natečajev. Teoretiki napovedujejo konec tega obdobja … Kje je potemtakem prihodnost slovenske arhitekture?

Kristina Dešman (v zborniku)
Lutkovno gledališče Maribor (ATELIERarhitekti, Jurij Kobe, Rok Žnidaršič , 2010)
Lutkovno gledališče Maribor (ATELIERarhitekti, Jurij Kobe, Rok Žnidaršič , 2010) Foto: ATELIERarhitekti
Vinska klet Zlati grič, Škalce (Andrej Kemr, Igor Škulj 2009)
Vinska klet Zlati grič, Škalce (Andrej Kemr, Igor Škulj 2009) Foto: Arhiv arhitektov

V Cankarjevem domu so ob 20.00 odprli razstavo projektnih dosežkov slovenske arhitekture v zadnjih petih letih. Razstava, ki bo na ogled do 3. februarja, želi uveljaviti teoretični in miselni okvir pojma "sodobna slovenska arhitektura". Razstava je zastavljena večplastno, s poudarkom na arhitekturni kakovosti, ki se skriva v intelektualni strukturi posamezne stavbe, so zapisali v Cankarjevem domu.

Na odprtju razstave Arhitektura = bodo spregovorili arhitekt Andrej Hrausky, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani Peter Gabrijelčič ter nekdanji programski direktor Evropske prestolnice kulture Mitja Čander.

Postavitev predstavi 40 projektov, ki so nastali med letoma 2008 in 2012, pri čemer sodelujejo tako mlajši kot starejši arhitekti. "Pri izboru ni šlo za to, da bi pokrili neko generacijo, ampak vse tisto, kar je v slovenski arhitekturi najbolj pomembno v zadnjih petih letih," pojasnjuje Andrej Hrausky.

Projekte so razporedili v sedem kategorij: Prenova, dialog; Vas, regionalno; Narava, racionalno; Mesto, urbano; Javni prostor, infrastruktura; Šport, spektakel ter Tujina.

Objekti stopajo v odnose
Objekti so razdeljeni v omenjenih 7 skupin in opremljeni z zaporedno številko. Zaporedje ni naključno, v spremljevalnem zborniku opozarja Kristina Dešman. "Ustvariti skuša odnose med objekti: Kakšne odgovore na bivanje v skupnosti dajejo hiše na Jurčkovi v Ljubljani in kakšne stanovanjsko naselje Razgledi Perovo? Kako se racionalnost izrazi v konstrukciji hiše Čurile in bivaka pod Grintavcem? Na kakšen način rešujeta osrednjo pozicijo v vasi oz. manjšem kraju Center Ig in Športna dvorana Stopiče?"

Slovenska arhitektura zunaj državnih meja
Pri sklopu Tujina se po Hraskyjevih besedah postavlja vprašanje, ali so ti projekti del slovensko kulture, saj ne stojijo v Sloveniji. "Zdelo se mi je pomembno, da zajamemo tudi projekte slovenskih arhitektov v tujini, na primer Gabrijelčičev most v Beogradu, ki je vendarle največji most na Balkanu." Ker je pet let za arhitekturo precej kratko obdobje, so v sklopu razstave zajeta pravzaprav vsa dela, ki so v zadnjih letih prejela vidnejše nagrade, je dejal Hrausky in dodal, da so vključili tudi nekaj drugih del, ki so se jim zdela pomembna.

Poleg sklopa Tujina je arhitekt opozoril še na sklop Prenova, dialog, saj dokazuje, da se lahko stare stavbe, namesto da se jih podira, tudi revitalizira. Podal je primer obnove Vetrinjskega oz. Naskovega dvorca, kjer je bil lansko leto sedež Evropske prestolnice kulture.

Za umestitev: zbornik
V Cankarjevem domu so projekti razstavljeni na panojih, ki jih dopolnjuje katalog, v katerem so natančneje predstavljeni. Poleg razstavljenih projektov so v katalogu predstavljeni tudi bistveni mejniki slovenske arhitekture, zbranih je devet kritiških besedil ter razmislek o socialnem, političnem in ekološkem vidiku sodobne slovenske arhitekture.

Sodelovali so ...
Razstavo, ob kateri je izšel tudi vodnik po slovenski arhitekturi, so v Cankarjevem domu pripravili v sodelovanju z revijo AB - arhitektov bilten, galerijo Dessa, hišo arhitekture Maribor, raziskovalnim in umetniškim centrom RAZ:UM ter Evropsko prestolnico kulture 2012, podpira pa jo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in šport.

Pokaže se, da je kakovostna slovenska arhitektura v letih 2008–12 nastajala večinoma z javnim naročnikom, prek natečajev. Teoretiki napovedujejo konec tega obdobja … Kje je potemtakem prihodnost slovenske arhitekture?

Kristina Dešman (v zborniku)
Prihodnost slovenske arhitekture
Prihodnost slovenske arhitekture